Horvat je v izjavi za medije v DZ ob tem spomnil, da vlada doslej ni imela časa za pogovore s civilno iniciativo iz Apač, ki se je nato preimenovala v Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Veliko njihovih prošenj in pobud je po besedah Horvata naletelo na gluha ušesa. Odločitev Brgleza je sicer mogoče razumeti tudi v smeri, da je preprečil blokado dela DZ. Vendar pa je prav tako dejstvo, da ima po ustavi v Sloveniji oblast ljudstvo, je pojasnil.
Če bi bilo v DZ nekaj več politične volje in bi bili sprejeti predlogi NSi, teh težav po njegovih besedah ne bi bilo. Že leta 2012 so namreč predlagali, da bi v zakon o referendumu in ljudski iniciativi zapisali, da mora pobudnik referenduma že v začetku zbrati 10.000 overjenih podpisov. Prav tako so v NSi že pred časom predlagali povečanje splošne olajšave v zakonu o dohodnini, kar bi izboljšalo tudi položaj delavcem migrantov, je povedal Horvat.
Brglez bo svojo odločitev, ki jo je sprejel na podlagi posvetovanj s pravnimi strokovnjaki in tudi zakonodajno-pravno službo DZ, pojasnil na popoldanski novinarski konferenci. Že v ponedeljek pa je navedel, da se je tako odločil, da bi zavaroval pravico do zakonodajnega referenduma in v skladu z načelom pravne države preprečil njene morebitne zlorabe. V sindikatu delavcev migrantov so že napovedali, da se bodo obrnili na ustavno sodišče.
Referendumske pobude za šest zakonov so vložili minuli teden. Kot so pojasnili, DZ po njihovem mnenju sprejema dvoumne zakone, zato nameravajo vsakega preučiti in presoditi, ali je v škodo državljanov.