Kar je dolgo tlelo med pomladnimi strankami, se je zgodilo. Predsednica NSI Ljudmila Novak je udeležbo na proslavi Združenja VSO odpovedala z besedami, da ne želijo sodelovati z SDS, dokler jo vodi Janez Janša. Pred tem je udeležbo odpovedal tudi predsednik SLS Marko Zidanšek, prvaka novih strank, Franc Kangler (Nova ljudska stranka) in Aleš Primc (Gibanje za otroke in družine), pa sta se proslave udeležila. Poleg prvaka SDS Janeza Janše je bil govornik Aleš Hojs kot predsednik VSO, ki se prav tako omenja kot možni ustanovitelj nove stranke. Tako smo dobili dva pomladna bloka: enega, ki med sabo sodeluje, in drugega, ki si takšnega sodelovanja ne želi.
Boj za ljudsko stranko
Prvaka SLS je razburila Janševa izjava v intervjuju za Reporter: »Alternativ, ki se pojavljajo kot gibanja Aleša Primca ali NSLS Franca Kanglerja, zagotovo ne bi bilo oziroma zanje volivci ne bi videli nobene potrebe, če bi bili v NSI in SLS sposobni kritično premisliti svojo pot in s tem svojim nekdanjim volivcem utrditi vero, da starih napak ne bodo ponavljali.« Nanjo je Zidanšek v oddaji Studio City odgovoril, da sta stranki Franca Kanglerja in Aleša Primca satelita SDS. Kangler pa mu je na tviterju odvrnil: »Če sem jaz satelit SDS, potem je Zidanšek satelit Milana Kučana in udbaškega omrežja.« Zidanšek ne vidi možnosti v sodelovanju z nekdanjima članoma Kanglerjem in Primcem, z NSI so imeli dobro izkušnjo iz evropskih volitev, zato te možnosti povezave ne zavrača.
Marjan Podobnik, ki je bil z Zidanškom gost v omenjeni oddaji, ne goji zamer do Kanglerja in bi skupaj z njim oblikoval skupno listo stare in nove ljudske stranke na prihodnjih volitvah. Za zdaj kaže, da Zidanšek uživa podporo vodstva SLS, toda zaradi majhne priljubljenosti stranke v javnomnenjskih raziskavah se kaj hitro lahko primeri izredni kongres, na katerem ga bo na nož pričakal Podobnik. A tudi če v SLS ne bo sprememb, je Kangler prepričan, da bo svojo stranko popeljal v državni zbor: »Do novega leta bomo imeli 88 območnih odborov, torej v vsakem volilnem okraju.« Ob tem dodaja, da ne bodo omejeni zgolj na Štajersko, saj svojo mrežo postavljajo tudi na Gorenjskem, Dolenjskem in Primorskem. S koprskim županom Borisom Popovičem sta v dobrih odnosih, na Dolenjskem naj bi se dogovarjal o sodelovanju z Liberalno gospodarsko stranko, ki jo je pred tremi leti ustanovil državni svetnik Alojz Kovšca. Z SLS bi sodeloval, če bi jo vodil kdo drug kot Zidanšek. Dobro naj bi se razumel tudi z NSI, zato dopušča vsako možnost kakršnegakoli sodelovanja s komerkoli.
Ljudmila Novak za »pozitivno desnico«
Dogajanje na desnici je precej odvisno od razpleta v SLS. Če bo stranko prevzel Podobnik ali kdo drug, potem bi lahko prišlo do skupne liste »združene ljudske stranke«, ki bi bila nedvomno bližja SDS oziroma Janezu Janši. Če se bo na njenem vrhu obdržal Zidanšek, pa se bo SLS še bolj zbližala z NSI. Njena predsednica Ljudmila Novak pravi: »Sodelovali bomo s tistimi, s katerimi bomo lahko uresničili svoj program in naredili kaj koristnega za Slovenijo. Ne bomo pa sodelovali s tistimi, ki razdvajajo slovenski narod in vlečejo negativne zgodbe iz preteklosti. Upam, da se bo razvila pozitivna desnica, ki daje upanje ljudem.«
Vodja poslanske skupine Matej Tonin, ki velja za glavnega zaveznika predsednice Novakove, glede sodelovanja na desnici vztraja pri izjavah, ki jih je dal aprila v intervjuju za Reporter. Takrat je na vprašanje, ali je Janša še lahko predsednik vlade, odgovoril: »To je odvisno od treh pogojev: prvič, desni blok mora dobiti večino v parlamentu, drugič, njegova stranka mora biti največja v tem bloku, in tretjič, Janez Janša mora biti še vedno predsednik SDS. Če bodo vsi ti kriteriji izpolnjeni, potem je še lahko predsednik vlade.« Tudi glede Primčeve stranke je bil spravljiv: »Mi vsi skupaj moramo delati za uspeh bloka, da bo pomladna, desna, konservativna opcija dobila vsaj 46 poslancev v parlament. To je osnova, iz katere je treba izhajati. Glede Primca so naše raziskave pokazale, da njegova stranka k pomladnemu bloku pripelje neto dva poslanca več, kot če je ne bi bilo.«
Kdo bo pripravil alternativni program?
Aleš Primc še ni ustanovil svoje stranke, je pa ob predstavitvi programske deklaracije svojega Gibanja za otroke in družine napovedal njen nastop na volitvah. »Potrebujemo alternativni vladni program in se čim prej dogovoriti, kdo bo pri tem sodeloval. Ekipa in program morata biti pripravljena do sredine jeseni. Dobrodošli so vsi, ki so ga pripravljeni sprejeti,« pravi Primc. Na vprašanje, kdo bi moral povabiti vse zainteresirane za skupno mizo, pa odgovarja: »Če tega kmalu ne bo kdo predlagal, bo to storil jaz. Izhodišče bo naša programska deklaracija.«
Pričakovati je, da bo alternativni program predlagala SDS kot največja opozicijska stranka oziroma njen strokovni svet (vlada v senci); prav tako je mogoče pričakovati, da bosta vabilo zavrnili NSI in SLS, Kangler in Primc pa ga bosta sprejela. Ključen bo nastop teh strank na volitvah, kjer so najšibkejši členi manjše oziroma nove stranke, ki lahko ob prehudi medsebojni konkurenci ostanejo pred vrati parlamenta. Zato se bodo morale med seboj povezati: Janša je v omenjenem intervjuju za Reporter izrazil upanje, da se bodo povezale na podoben način, kot so se na zadnjih volitvah v primeru Združene levice, ki je ima v parlamentu šest poslancev. Tako obstaja scenarij združene desnice, čeprav ni povsem jasno, kdo bo pri tem sodeloval: najbrž Kangler, Primc in Podobnik, če bo prevzel SLS. SDS bo verjetno nastopila s samostojno listo. Zunaj te povezave pa bo NSI, ki bi svoje možnosti povečala, če bi na skupno listo povabila Zidanškovo SLS.
Lahovnik: NSI kot SD, vendar brez Pahorja
Napeti odnosi med SDS in NSI nekdanjega politika Mateja Lahovnika spominjajo na dolgoletni spor med LDS in SD, saj je tudi slednjo zelo motil dežnik večje politične stranke. »Podobno kot je SD čutila, da ji kot socialni demokraciji pripada primat na levem političnem polu, zdaj tudi NSI vidi sebe kot edinega pravega predstavnika krščanske demokracije, ki je drugod v Evropi vodilna stranka na desnem polu. Svojo zgodbo pričakuje na podoben način kot SD, ki se je dvignila šele z odhodom Janeza Drnovška in potopom LDS. Toda Janez Janša se ne bo umaknil iz igre, poleg tega v NSI nimajo pravega ‘konja za tekmo’, kot je SD imela Boruta Pahorja. Povrh vsega ji nove stranke posegajo v tradicionalno volilno telo. Najbolj pa bi ji škodilo, če bi se SLS pobrala in se povezala s Kanglerjem. NSI je v zelo nelagodnem položaju, saj se po eni strani skuša razlikovati od SDS, po drugi strani pa se njeni volivci bojijo, da bo šla v levo koalicijo, k čemur jo spodbujajo tudi dominantni mediji. Ta proces lahko traja kakšno leto, nato pa se bodo morali odločiti, ali se bodo pridružili novemu Demosu, ki ga bo oblikoval Janša. Če jih ne bo zraven pri alternativi, jim bo to še bolj škodilo,« je prepričan Lahovnik.
Ob tem dodaja, da tudi na levici prihaja do sporov med strankami, toda strici iz ozadja poskrbijo, da se tik pred volitvami strasti vendarle umirijo. Ker pa na desnici takih stricev ni, se lahko zgodi, da se bo razbilo preveč kristala in nato črepinj ne bo več mogoče sestaviti v celoto, predvsem pa ne bo več držala vode.