Izpostavlja enake ranljivosti kot lani: šibkosti v bančnem sektorju, zadolženost podjetij in fiskalna tveganja. Ob tem ocenjuje, da je v primeru nadaljnjih prizadevanj vzdržna odprava neravnotežij na dosegu.
Komisija je trinajst držav, ki jih je temeljito pregledala, razdelila v tri skupine. Brez neravnotežij je le Finska, v skupini držav z neravnotežji je poleg Slovenije še pet držav, šest držav pa se sooča s presežnimi neravnotežji.
Presežna gospodarska neravnotežja komisija ugotavlja v Bolgariji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Portugalskem in Cipru. Nemčija, Irska, Španija, Nizozemska, Švedska in Slovenija pa se sicer soočajo z neravnotežji, vendar ta niso presežna.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je razvoj dogodkov v Sloveniji in na Irskem označil za "dobro novico", saj pozitiven ekonomski razvoj in izvedene reforme napovedujejo postopno odpravljanje neravnotežij.
"Vzdržna odprava teh neravnotežij je v primeru nadaljnjih prizadevanj na dosegu ... Upam, da bosta Slovenija in Irska nadaljevali po tej dobri poti in da bomo lahko naslednje leto potrdili to pozitivno analizo," je še poudaril Moscovici.
Omenjenih dvanajst držav bo komisija še naprej nadzorovala. Kako podroben bo nadzor, bo odvisno od stopnje in narave neravnotežij. Nadzor bo izvajala v okviru intenzivnega dialoga z nacionalnimi oblastmi, s strokovnimi misijami in poročanjem o napredku.
V primeru Slovenije in Irske komisija napoveduje, da bo gospodarski razvoj in uresničevanje zavez spremljala zlasti v okviru pregleda njunih nacionalnih reformnih programov.
Komisija je podrobno pregledala le trinajst članic unije, za katere je novembra ocenila, da temeljito analizo potrebujejo zaradi tveganj na tem področju. Pregledala je, ali gospodarska neravnotežja obstajajo in kako resna so.
Poročanje o gospodarskih neravnotežjih sodi v sklop evropskega semestra, cikla tesnega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic unije pod budnim bruseljskim očesom, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove krize.
Ves ta postopek sodi v preventivno fazo procesa ugotavljanja in preprečevanja gospodarskih neravnotežij. Korektivnega postopka zaradi presežnih neravnovesij komisija ni sprožila še nikoli.
Če bi ga, bi najprej zahtevala načrt ukrepanja. Če bi se kršitve nadaljevale, pa lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda, ki nato v primeru vztrajnih kršitev postane globa.
Slovenija je morala doslej poglobljeni pregled gospodarskih neravnovesij opraviti vsako leto od uvedbe evropskega semestra leta 2011. V letih 2013 in 2014 je Bruselj ocenil, da so neravnovesja presežna, a postopka vendarle ni sprožil.
Od takrat naprej je komisija vsako leto presodila, da neravnotežja v Sloveniji so, a da niso več presežna. Tudi lani je komisija med ranljivostmi izpostavila šibkosti v bančnem sektorju, zadolženost podjetij in fiskalna tveganja.
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je v torek v Bruslju izpostavila, da Slovenija na področju preverjanja makroekonomskih neravnotežij izboljšuje položaj po vseh kazalcih, zato ne pričakuje posebnih opozoril.
Referenčne vrednosti Slovenija po ministričinih besedah presega le na področju dolga in kreditne aktivnosti, vendar se tudi na obeh omenjenih področjih kazalca izboljšujeta.