To bo sicer le del zajetnega jesenskega gospodarskega svežnja, s katerim bo sprožila nov cikel evropskega semestra, procesa usklajevanja proračunskih in reformnih politik pod nadzorom Bruslja, uvedenega sredi krize za preprečitev njenih ponovitev.
Komisija pri ocenjevanju proračunov članice običajno razvrsti v tri skupine: skladne ali pretežno skladne z evropskimi pravili in tiste s tveganji neskladnosti. Slovenijo je lani umestila v skupino s tveganji. Najslabše ocene neskladnosti s pravili doslej ni dobila še nobena država. Ocenila bo vse evrske članice razen Grčije, ki jo pozorno spremlja v okviru programa pomoči.
Slovenijo v Bruslju že vseskozi opozarjajo na strukturni primanjkljaj. Po jesenski napovedi naj bi ta v obdobju 2016-2018 ostal pretežno nespremenjen pri 1,6 odstotka BDP, nato pa naj bi se leta 2019 znižal za 0,2 odstotne točke. Glavna tveganja za slovenske javne finance po oceni komisije izvirajo iz pritiskov zaradi izdatkov za plače v javnem sektorju in pokojnine.
Tudi slovenski fiskalni svet je na prvi novinarski konferenci oktobra ocenil, da so proračunski dokumenti za letos in prihodnji leti le deloma skladni s fiskalnimi pravili. Pozval je k zagotovitvi stanja, ki bo omogočalo ustrezen odziv tudi ob nižji gospodarski rasti in dodatnih demografskih pritiskih.
Jesenski gospodarski sveženj vključuje še poročilo o makroekonomskih neravnovesjih z oceno, katere članice bodo morale na temeljit pregled. Slovenija ga je doslej morala opraviti vsako leto od uvedbe evropskega semestra leta 2011. Poleg tega sveženj zajema še druge dokumente, med njimi letni pregled rasti in poročilo o zaposlovanju.