Brglez, ki je za zdaj preprečil zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o treh zakonih, je na današnji novinarski konferenci pojasnil svojo odločitev, ki temelji tudi na posvetovanju s pravniki. Spomnil je na izjave pobudnikov, to je predstavnikov Sindikata delavcev migrantov Slovenije.
Poudarjali so, da tokrat podpise vlagajo zato, ker so zakoni škodljivi, niso pa po Brglezovih besedah vedeli povedati, zakaj tako menijo. V nobenem primeru vlaganja zahtev za referendum niso izpostavili, katere določbe zakonov naj bi bile v škodo državljanov. Po Brglezovih besedah gre za številčnost referendumskih pobud in ponavljanje vlaganja pobud v krajšem časovnem obdobju, pobudnik pa je umaknil dve pobudi v kratkem času.
Prav tako gre po njegovih ocenah za vsebinsko nepovezanost med zakoni, zoper katere vlagajo referendumske pobude. Kot bistveno pa predsednik DZ izpostavlja, da gre za vsebinsko nepovezanost med vsebino zakonov ter nameni, cilji in nalogami pobudnika, torej Sindikata delavcev migrantov Slovenije, ki so opredeljene v statutu sindikata.
Zato se Brglez v celoti strinja z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, da dejanski namen vlaganja referendumskih pobud ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev oz. preprečitev uveljavitve zakonov, kar je cilj zakonodajnega referenduma. Pač pa so podane objektivne okoliščine, ki kažejo na zlorabo pravice do referenduma, je pojasnil Brglez.
Večina strank je danes poudarila, da Brglez za svojo odločitev nosi tako pravno kot politično odgovornost. A na vprašanje, ali bo v primeru, da ustavno sodišče ne pritrdi njegovi odločitvi, odstopil, predsednik DZ ni odgovoril konkretno. Dejal je, da mora najprej sodišče odločiti o tej zadevi. A 84. člen ustave po njegovih besedah jasno govori o tem, od česa je odvisno mesto predsednika DZ. Ta člen sicer pravi, da ima DZ predsednika, ki ga izvoli z večino glasov vseh poslancev.
V koaliciji je bilo slišati pomisleke, da se Brglez z njimi ni posvetoval. Brglez pa je poudaril, da je odločitev strokovna in skuša temeljiti na objektivnih kriterijih, zato se je moral posvetovati zlasti z ustavnopravno stroko.
Po njegovem mnenju se pobudniki referenduma lahko obrnejo tako na ustavno kot na upravno sodišče. S stališča delitve oblasti njegova odločitev, tako pravi, ni arbitrarna, ampak nadzorovana in bodo na podlagi pravnega odločanja vzpostavljena tista pravila in kriteriji, ki bodo lahko vodili nadaljnje delo DZ na tem področju. V nasprotnem primeru bi se namreč DZ lahko po njegovih ocenah znašel pred popolno blokado.
Predstavnike sindikata delavcev migrantov je sicer pozval, naj skušajo za mizo doseči dogovor znotraj veljavnih ustavnopravnih okvirov, politične stranke pa k vnovičnemu razmisleku o potrebnih zakonskih varovalkah pred zlorabo referenduma.
Za tri zakone, o katerih je sindikat vložil referendumsko pobudo, mora sicer Brglez odločiti v prihodnjih dneh, je pa pričakovati, da bo sledil prvi odločitvi.
Pravica do sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev je človekova pravica, ki pa ni absolutna, poudarja predsednik DZ in dodaja, da se lahko omeji v primerih, ko to določa ustava, in v primerih, ko to terjajo pravice drugih oz. javna korist. Brglez je spomnil, da želi sindikat s
svojimi akcijami, izsiljevanjem in vlaganjem referendumskih pobud svojim članom izboriti ugodnejši davčni položaj, kot ga imajo drugi.
Predsednik je še priznal, da je bila ta odločitev zanj ena najtežjih v mandatu. Pričakoval je, da bo dvignila nekaj prahu, pa tudi, da se bodo oglasili predstavniki največje opozicijske stranke "in njihovi sateliti". "Ti so z menoj začeli obračunavati po načelu, ki ga sami najbolj obvladajo, in sicer: najprej diskvalifikacija, potem likvidacija," je povedal Brglez in dodal, da z verbalnimi napadi pozivajo k njegovemu javnemu in zasebnemu linču.