Napetosti se namreč lahko odprejo tudi tam, kjer ni potrebe. "Koalicije niso razpadle na velikih temah, ampak razpadejo na nečem, kar za zunanjega opazovalca zgleda povsem bizarno. Tovrstnih zadev se je včasih treba bati," opozarja Brglez po dveh letih izkušenj v parlamentarnih hodnikih.
Manjši koalicijski partnerici se tega po njegovem mnenju bolj zavedata, ker imata zgodovinski spomin. Ta se pri SMC počasi razvija, stranka pa se je nekaterih stvari le naučila, je povedal Brglez, sicer tudi podpredsednik SMC, in pri tem izpostavil vprašanje medsebojnih odnosov in zaupanja drugemu, da se bo držal dogovora.
Po njegovih besedah je zelo pomembno, ali obstaja občutek, da "lahko nekaj skupaj naredimo, ali pa občutek, da drug drugemu nagajamo".
Drugi del zgodbe pri medsebojnih odnosih se po njegovih besedah nanaša na rešitve, za katere je odgovorna vlada, denimo na kadrovanje. Poslanske skupine namreč na to nimajo neposrednega vpliva, vpliva pa to na vzdušje med njimi.
Medtem pa opoziciji heterogenost po Brglezovem mnenju ne preprečuje, da nekaterih možnosti ne bi izkoristila. Ob tem izpostavlja možno sodelovanje tudi dveh popolnoma različnih strank, tudi ZL in SDS. "Zdaj se v DZ pojavlja pravzaprav že vse, tudi tisto, česar si v prvem letu mandata nismo mogli zamisliti," ugotavlja.
Želi si več vsebinske razprave
Predsednik si želi v DZ več vsebinske razprave in manj ideoloških ali populističnih vložkov, zlasti takrat, ko za to ni prostora. Najbolj se tovrstna retorika "razpase v času glasovanja".
V DZ je sicer večkrat slišati pripombe zaradi postopkovnih kršitev ali izkoriščanja poslovnika. Brglez, ki v postopkih včasih tudi sam zazna medsebojno nagajanje, poudarja, da je poslovnik DZ načeloma za vse isti, le da enake zadeve, kot jih opozicija doživlja javno, koalicija in vlada običajno rešujeta neformalno.
Včasih je tudi že priznal, da se strinja z občasnimi opozorili opozicije, da kakšna zadeva ni v redu. A da sam ne more postopati drugače, glede na to, da so na nek način izkoristili poslovniške možnosti.
Med drugim je navedel primere, ko je vnaprej znano, da bo določena materija prišla v DZ po rednem postopku, koalicija ali opozicija pa morda tak predlog prehitita tako, da poprej vložita svoj predlog.
Vrstni red v postopku je mogoče preskočiti le v primeru t. i. hibrida zakonov, ki je možen le v primeru nujnega postopka. Tako je možno z vladnim predlogom tudi "povoziti" poprej vložen kateri koli drugi predlog.
Včasih pa se nagaja tudi z zahtevo za splošno razpravo za zakon, ki ga je vložila vlada, čeprav to morda ne bi bilo potrebno.
Po Brglezovem mnenju bi torej tako koalicija kot opozicija lahko pri postopkih in vsebini zakonodaje vložili več napora in postavljali manj ovir.
Poslovnik DZ je sicer v postopku spreminjanja, vprašanje pa je, za katere spremembe bo dvotretjinska volja na komisiji za poslovnik. Brglez pričakuje, da bi bil lahko predlog sprememb uvrščen na sejo DZ še letos, ob tem pa bi bilo po njegovem mnenju pametno razmisliti tudi o etičnem kodeksu poslancev.
Za koalicijo jeseni preizkus interpelacija zoper Gašperšiča in nov finančni minister
Po počitnicah poslance čaka nekaj težkih nalog. Ena od zadev, ki je po predsednikovih besedah lahko problematična za obstoj koalicije v sedanji sestavi, je glasovanje o interpelaciji zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Od prepričljivosti njegovega odgovora je odvisna ministrova usoda, pravi Brglez. Domneva sicer, da bi ga SMC, katere minister je, morala podpreti, kar pa ni dovolj.
Brglez izpostavlja še proračunsko razpravo, od katere je vedno odvisen obstoj vlade, ker je zelo malo manevrskega prostora za popravni izpit.
Za koalicijo je po njegovem mnenju problematično tudi iskanje novega ministra za finance. "Močna figura bi dala pospešek vladi in koaliciji. V nasprotnem primeru, če je nekdo le izhod v sili, pa vlada ne zgleda več tako prepričljivo, bodisi navznoter bodisi v evropskem merilu," je pojasnil predsednik DZ.
Veliko ugibanj o novem ministru po njegovih besedah pomeni, da imajo veliko izbire in bo treba natančno premisliti, kaj je najpametneje. Odločanje o tem je po Brglezovih besedah prepuščeno premierju Miru Cerarju.
Brglez v pričakovanju odločitve ustavnega sodišča glede zaustavitve referendumov
Sicer pa se predsednik DZ v naslednjih mesecih veseli tudi odločitve ustavnega sodišča glede pobud za referendume, ki jih je zaustavil, saj je menil, da gre za grobo zlorabo instituta referenduma. Od ustavnega sodišča si obeta dodatna pravila glede postopkov v takih primerih.
V pogovoru za STA se je dotaknil tudi možnih ustavnih sprememb in ocenil, da lahko dvotretjinsko večino dosežejo le pri zapisu pravice do varne pitne vode v ustavo. A bo treba oblikovati konkretno besedilo in pridobiti vsaj 60 poslanskih glasov. Za zdaj imajo le soglasje, da se postopek začne, je poudaril Brglez in dodal, da absolutne dvotretjinske večine ni tako preprosto dobiti.
Po njegovih besedah je veliko odvisno od tega, kdaj bo strokovna skupina pripravila predlog, in kako bodo postopek vodili čez ustavno komisijo.