mlin Svet24.si

8-letnika skalpiralo na šolskem ogledu kmetije

medved, rjavi medved Svet24.si

Ministrstvo sledilo stroki: Letos bodo odstrelili ...

1701778337-dsc9818-01-1701778319724 Necenzurirano

"Kar sta na policiji počela Žakelj in Tonin, je ...

cernivceva 6a PL Reporter.si

Milijon in pol evrov vredne hiše gradbenega ...

620-24-reli1 Ekipa24.si

Grozljivka na reliju! Vsaj sedem mrtvih, 21 ...

Simon Vadnjal Revija Stop

Znani obrazi so zelo okoljsko ozaveščeni

pogacar Ekipa24.si

Kocine pokonci... Poglejte, komu je Pogačar ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Branilci laži Gregorja Golobiča

Deli na:

Predsednik stranke Zares in minister Gregor Golobič je hvaležen ljudem, ki se »za nas upajo in zmorejo izrekati ob tako brutalni in sovražni kampanji«. Za samorazglašeno poštenost tega »izjemnega političnega uma«, ki pa je volivci (še) ne razumejo, so bili in so mnogi predvidljivo pripravljeni zastaviti besedo.

Predsednik stranke Zares in minister Gregor Golobič je hvaležen ljudem, ki se »za nas upajo in zmorejo izrekati ob tako brutalni in sovražni kampanji«. Za samorazglašeno poštenost tega »izjemnega političnega uma«, ki pa je volivci (še) ne razumejo, so bili in so mnogi predvidljivo pripravljeni zastaviti besedo.

Nova politika, nad katero se je zamislil njen protagonist, mora v najboljšem primeru v čakalnico. Dejan Verčič s Pristopa pa napoveduje, da bo za Zares ostal le Zahec. Zdi se mu namreč, da bodo »prijatelji« Golobiču pomagali ostati brez stranke. Poglejmo nekaj teh prijateljev oziroma »prijateljev«. Bog ve, kdo je pravi in komu bolj ustrezajo narekovaji.

Druga in zadnja priložnost
Začnimo z vrha in nespoštljivo do institucije predsednika republike Danila Türka. Ta mu je lani, še preden se je o njem izrekel predsednik vlade, ki si je z Golobičem vzel dva tedna za premislek, podaril še eno priložnost. »Prikrivanje dejstev pred javnostjo je moralno zgrešeno in je napaka, tako moralna kot politična, a je treba človeku, ki je naredil napako in jo priznal, dati drugi priložnost, ki pa je tudi zadnja,« je lani junija spravljivo dejal na nacionalnem radiu.

Spravljivo tudi zato, ker je v tej oddaji napadel tudi nuncija in mu zaradi pridig v Kočevskem rogu naprtil vmešavanje v notranje zadeve države Slovenije. Predsednik je pokazal občutljivost tudi za zadrege vlade, ki bi jih povzročil njegov odstop. Golobičeva zamenjava po njegovih besedah ne bi bila brez posledic za kredibilnost koalicije.

Izsiljen odstop bi bil za Türka demonstracija šibkosti, nekega političnega problema, ki ga morebiti »opozicija lahko bolje izkoristi, kot je prav, in si ga koalicija ne želi.« Predsednik je naravnost povedal, da pri tem ne gre razsojati le po moralnih načelih (tako kot počne ljudstvo, ki hoče njegovo glavo), ampak tudi po političnih.


Po izbruhu afere Ultra predsednik najprej ni tako neposredno podprl Golobiča. Dejal je sicer, da v njegovem ravnanju »ni nobenega protipravnega elementa«, a bi razpravo raje prepustil tistim, ki jih zadeva – koalicijskim partnerjem in strankam. No, ko sta Golobič in Pahor sporočila, da minister ostaja, je Türk prezirljivo do slovenske politike relativiziral ministrovo laž: »V zadnjih dveh letih dela v slovenski politiki sem slišal več laži kot prej v petnajstih  letih dela v diplomaciji.«

Danes dovoljen Golobič, jutri na vrsti sanje
Ob nastopu nove Zares je njen vodja parafraziral besede Milana Kučana na osamosvojiteljski proslavi leta 1991: »Danes je dovoljena realnost, jutri so na vrsti sanje.« Tudi nekdanji predsednik republike zna zanj vedno najti primerne besede. V Mladini ga je neposredno branil pred obtožbami: »Ni prekršil predpisa in ni nikomur škodoval, šlo je za kršitev etike.«

Golobič zanj »nedvomno sodi v krog najbolj talentiranih slovenskih politikov nove generacije. Čudim se, da je ob svoji politični kilometrini naredil to napako. S tem si je zelo otežil pot za uveljavljanje lucidnih pogledov na politiko, ker ga nasprotniki zlahka diskvalificirajo ... Zaradi tega, kar je storil, ne bi smelo biti konec Golobičevega političnega razmišljanja. Bo pa verodostojnost njegovega angažiranja zahtevala veliko več energije kot sicer. Želel bi si, da bi še sodeloval v strukturnem dialogu slovenske politike.« (novembra lani za Sobotno prilogo)

VEČ V TISKANI IZDAJI