Božič, ki ga obeležujemo 25. decembra, je krščanski praznik Jezusovega rojstva, korenine pa ima tudi v predkrščanskih časih. Poleg jaslic, ki jih postavljajo v cerkvah in po domovih, je med najbolj poznanimi simboli tega praznika tudi božično drevesce, ki simbolizira zmago življenja nad smrtjo.
Verniki se po običaju na predvečer praznika zberejo v krogu družine in obiščejo tudi bogoslužja. Po vseh evangeličanskih cerkvah v Sloveniji bodo bogoslužja potekala ob 18. uri, v Moravskih Toplicah ga bo vodil evangeličanski škof Geza Erniša. Kot je pojasnil za STA, to bogoslužje soustvarjajo tudi otroci, ki jih bodo pod božičnim drevescem v cerkvi pričakala darila.
V Katoliški cerkvi bodo božič pričakali s polnočnimi mašami po številnih cerkvah v Sloveniji. Ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki je sicer že v pokoju, a bo nadškofijo vodil do 24. januarja, bo polnočnico vodil v ljubljanski stolnici, v Mariboru pa bo ob isti uri maševal tamkajšnji nadškof Franc Kramberger.
V celjski stolnici bo polnočno mašo vodil upravitelj celjske škofije in novoimenovani ljubljanski nadškof Anton Stres, v Murski soboti pa dosedanji murskosoboški škof in novoimenovani mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek. Novomeški škof Andrej Glavan bo ob polnoči maševal v stolnici v Novem mestu, koprski škof Metod Pirih pa v Kopru.
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik bo božični dan pričakal v Selcah nad Škofjo Loko, mariborski naslovni škof Jožef Smej pa v župniji Sv. Ane v Slovenskih Goricah. V konkatedralni cerkvi v Novi Gorici bo nocoj maševal koprski pomožni škof Jurij Bizjak.
Božič, ki ga obeležujemo 25. decembra, je krščanski praznik Jezusovega rojstva, korenine pa ima tudi v predkrščanskih časih. Med najbolj poznanimi simboli tega praznika so božična jelka in jaslice, ki prikazujejo dogodek Jezusovega rojstva. Novoimenovani ljubljanski nadškof Anton Stres poudarja, da je božič najprej praznik človekovega dostojanstva.
V krščanski veri so največji prazniki velikonočni, božični pa so najbolj popularni, je za STA dejal Stres. Božič ima po njegovem mnenju ogromno dimenzij, od snežne romantike, božičnih navad, jaslic in polnočnice, do tiste prave verske vsebine, ki je za kristjane smisel praznika. Nadškof ob božiču poudarja tri vrednote: spoštovanje vsakega človeka in njegovega dostojanstva, solidarnost in zaupanje, ki izhajajo iz vere, da je Bog postal človek.
Spoštovati je treba vsakega človeka in njegovega dostojanstva nima nihče pravice poteptati. Če je Bog postal človek, potem to pomeni, da je biti človek nekaj zelo velikega, je prepričan.
Obenem božič po nadškofovih besedah govori o solidarnosti, ki presega to, da drugemu nekaj daš, ampak pomeni, da se mu približaš in mu poskušaš biti čim bolj blizu. In to, dodaja, pravzaprav je božič - božja solidarnost, da je Bog prišel živeti človeško življenje.
Tretja vrednota je zaupanje. Kristjani verujejo, da se je Bog, ko je postal človek, zavezal z ljudmi in lahko zato vedno zaupajo v njegovo dobroto in spremstvo, takšno zaupanje pa je v življenju zelo pomembno, pojasnjuje Stres.
Dogodek Jezusovega rojstva je opisan v Svetem pismu, ki pravi, da sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem v času, ko je bila Marija že visoko noseča. V Betlehemu nista našla prenočišča, zato sta se zatekla v hlev, kjer je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker druge postelje zanj nista imela. V spomin na ta dogodek kristjani postavljajo jaslice.
Čeprav je Jezusovo rojstvo, po katerem od 6. stoletja dalje štejemo leta, zgodovinsko dejstvo, natančnega dneva njegovega rojstva ne poznamo, so zapisali na Tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference. Tisti, ki so določali datum praznovanja tega dogodka, pa so po njihovih navedbah izbrali dan v času, ko se začnejo dnevi po zimskem enakonočju ponovno daljšati.
Praznovanje v tem času ima sicer korenine še v predkrščanskih časih, ko so mnoga ljudstva častila nastop zimskega solsticija, ki s podaljševanjem dneva simbolizira zmago dobrega nad zlim. Kot pojasnjuje evangeličanski škof Geza Erniša, so že pred nastopom krščanstva v tem času okrasili prebivališča z zelenjem. Krščanstvo je poganskim navadam in verovanjem najlaže konkuriralo tako, da jih je sprejelo za svoje in jim vdihnilo novo vsebino. Tako imajo določeni krščanski običaji korenine v poganskih navadah, je dodal.
Današnje božično drevesce izvira iz časov protestantizma v Nemčiji, kot znak zmage življenja nad smrtjo ga je uvedel začetnik protestantizma Martin Luther, navaja Erniša. Sprva so ga okraševali z jabolki, orehi in igračami, šele okoli leta 1880 pa so postale kot okraski moderne steklene krogle, ki spominjajo na darila treh modrih z Vzhoda.
V Anglijo je po njegovih navedbah običaj prinesel nemški princ Albert, mož kraljice Viktorije, in svet je sledil modi. Običaj se je v drugi polovici 19. stoletja uveljavil tudi v katoliških deželah v Evropi, v naše kraje pa je božično jelko prinesla princesa Henrietta, ki se je poročila z Habsburžanom Karlom, pojasnjuje Erniša. Kot pravi, se je običaj v drugi polovici 20. stoletja razširil iz mest tudi na podeželje, v času socializma pa so drevesce imenovali novoletna jelka.
Prav tako, pojasnjuje Erniša, tudi božično obdarovanje izhaja iz časov reformacije. Luther se je namreč zavzemal, da bi se namesto na Miklavževo, 6. decembra, obdarovali na predbožični večer, ko se verniki spominjajo rojstva Božjega sina, ki je kot Božje darilo. "Tako kot nas je obdaril Bog, naj bi tudi mi obdarili svoje najbližje," je omenil evangeličanski škof. Pri tem je po njegovih besedah pomembno, da si namesto ali poleg materialnih dobrin podarjamo tudi prijateljstvo, iskreno ljubezen in svoj čas.
Kot pravi, bodo v njihovi cerkvi v Moravskih Toplicah in podobno tudi po vseh drugih evangeličanskih cerkvah otroke pod božičnim drevescem pričakala darila, in sicer so letos pripravili uporabna darila, kot so svinčniki in nahrbtniki. Ob tem običaju po njegovih besedah še danes pravijo, da je otroke obiskal Jezušček.
Nekatere pravoslavne cerkve, ki v 16. stoletju niso sprejele gregorijanskega koledarja in še vedno uporabljajo julijanskega, bodo božič obeležile 25. decembra po njihovem koledarju. Julijanski koledar za gregorijanskim zaostaja za 13 dni in tako bo tudi Srbska pravoslavna cerkev, ki je prisotna v Sloveniji, božič obeležila 7. januarja po našem koledarju.
Po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji iz leta 1991 je božič tudi dela prost dan.
Osrednje sporočilo božičnega dogodka je mlada družina, Jožef, Marija in Jezus, ki išče dom, razumevanje in sočutje, pa ne najde drugega prostora kot stajo za živali izven mesta Betlehem, je v božični poslanici dejal ljubljanski nadškof Alojz Uran. Kot meni, je za običajno družino očeta, matere in otrok tudi v naši družbi čedalje manj prostora,
"Božični praznik danes poznajo mnogi ljudje, praznujejo pa ga različno. Nekateri se veselijo prostih dni, drugi priložnosti za nakupovanje, tretji veselega decembra ali uživanja novoletnih počitnic. Za mnoge je božič družinski praznik, ko so vsaj nekaj časa lahko vsi skupaj," letošnjo božično poslanico začenja Uran.
Kot poudarja, je sporočilo božiča jasno. "Pred našimi očmi je sveta družina, ki je zgled vsem družinam. Skupnost po Božji zamisli, ki more edina nuditi otroku vse, kar potrebuje za življenje: telesno bivanje, varnost očeta in nežnost matere, osebe za identifikacijo, duhovno sporočilo prejšnjih rodov in odkrivanje smisla življenja," je prepričan. Ob tem je dejal še, da je za običajno družino očeta, matere in otrok v naši družbi čedalje manj prostora, druge oblike skupnega življenja postajajo privilegirane.
Ob božičnem praznovanju se, kot pravi Uran, veselimo "čudeža življenja, ki je hlev spremenil v svetišče in ki se je približal vsem ubogim ter postal kruh za življenje sveta". Če bomo ta čudež sprejeli v svoje srce in domove, bomo lahko povsod prinašali veselje in sporočilo, da Bog še ni obupal nad človekom in tudi najbolj izgubljenemu bitju omogoča nov začetek, je poudaril ljubljanski nadškof.
Stara slovenska navada, ki jo poznajo tudi drugod po svetu, je, da za božične praznike drug drugega obdarimo, kar "nas spominja na to, da nas je Bog vse obdaril z učlovečenjem svojega sina, Jezusa", je v božični poslanici zapisal mariborski nadškof Franc Kramberger. Kot pravi, bi lahko zato božič imenovali praznik obdaritve.
Božič je praznik dobrote, ljubezni, družinske topline in povezanosti, je poudaril Kramberger. Božji darovi, ki se jih spominjamo na božično noč in na božični dan, pa so po njegovih besedah izredni, veliki in enkratni.
Kot pravi, je prvi in največji dar sam Božji sin, ki je postal človek zato, da ostane med nami. "Od božične noči Bog ni več samo Bog, marveč je tudi človek, in človek ni samo človek, je Božji otrok," pojasnjuje nadškof.
Božji dar sta po njegovem mnenju tudi osvoboditev od oblasti greha in vsega zla, ki so jo verniki prejeli pri krstu, ter mir z Bogom, ki je "mir srca v zavesti, da je v našem življenju vse urejeno". Ta mir se nadaljuje v miru med ljudmi in med narodi, "čeprav ravno na sveto božično noč tako boleče občutimo, da tega miru na toliko mestih naše zemlje še ni," je omenil Kramberger.
Prav tako pa je po njegovih besedah Božji dar ljubezen, ki nam tudi omogoča, da drug drugemu izkazujemo resnično in nesebično ljubezen. Zato je božični praznik praznik iskrenega prijateljstva in človeške bližine med ljudmi, je v božični poslanici še poudaril nadškof.
Evangeličanski škof Geza Erniša je v božični poslanici zapisal, da če imamo topel dom, košček vsakdanjega kruha, ljubeče ljudi, moramo vse to ceniti, kajti mnogi doma in po svetu tega nimajo. Kot poudarja, se moramo naučiti določiti prioritete tistim vrednotam, ki gradijo, ne rušijo, in ki zagotavljajo srečno prihodnost vsem ljudem.
Podajmo roko pomoči ubogim, bolnim, trpečim in tistim, ki so izgubili delo, kajti upanje, ki ga zasejemo, pomoč, ki jo ponudimo, lahko pomnoži tudi našo lastno srečo, je prepričan Erniša.
Kdor resnično odpre svoje srce, lahko po njegovih besedah "začuti, kako nas novica o rojstvu božjega Sina, od tistega prvega trenutka na betlehemskih poljanah pa vse do danes povezuje in daje upanje v prihodnost".
Erniša je vsem, še posebej bolnim, trpečim in žalostnim, zaželel mnogo življenjskega optimizma. Ob tem pa se je spomnil tudi vseh rojakov doma in v tujini, vernikov drugih Cerkva, zdomcev, zapornikov, pripadnikov manjšin, vojakov in policistov na misijah v tujini ter jim zaželel lepo praznovanje. Praznik Božjega rojstva je po njegovih besedah praznik veselja in miru.
"Potrudimo se, da bomo težave in skrbi, probleme in nesoglasja, ki vladajo tudi v naši lepi domovini, zmogli reševati in rešiti na dostojni civilizacijski ravni, ki nam ljudem kot kroni stvarstva pritiče," ob koncu letošnje poslanice poudarja Erniša.