RTV Slovenija je po novem edini javni zavod v državi, kjer je mogoče generalnega direktorja izvoliti z relativno večino glasov svetnikov. Je tudi unikum v državah Evropske unije, kjer generalne direktorje javnih radiotelevizij imenujejo (izvolijo) z absolutno večino. In ne brez razloga: gre za izjemno pomembno funkcijo, ki potrebuje veliko soglasje zato, da bi jo sploh bilo mogoče verodostojno opravljati.
Vse to je posledica nedavne odločitve višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je zavrnilo sklep o začasni odredbi, po kateri Marko Filli menda ni bil izvoljen zakonito. Ta odločitev višjega sodišča tudi pomeni, da je v prihodnje mogoče generalnega direktorja (ter direktorja radia in televizije) izvoliti tudi z manjšim številom glasov, kot ga je dobil pravkar na mesto generalnega direktorja vrnjeni Marko Filli. Potreben je le kvorum programskega sveta (15 prisotnih), ki potem s samo osmimi glasovi lahko izvoli najvišje predstavnike RTV. To je več kot farsa. V Sloveniji z relativno večino tudi v nobenem drugem javnem zavodu ni mogoče imenovati generalnega direktorja!Farsa so tudi trije argumenti, na podlagi katerih je višje sodišče odpravilo začasno odredbo. Zapisalo je namreč, da bi se moral sodnik, če je ugotovil, da gre za neskladje v zakonu o RTV, obrniti na ustavno sodišče. Višji sodniki, ki so tako odločili, so seveda »spregledali«, da pri zakonu o RTV ne gre za problem neustavnosti, ampak za napako! Zdaj bi bilo normalno, da bi se sodnik, ki je izdal začasno odredbo, ki jo je višje sodišče odpravilo, iz načelnih razlogov obrnil na ustavno sodišče; po naših informacijah se bodo ustavni sodniki v tem primeru razglasili za nepristojne.
Višje sodišče je bilo tudi mnenja, da Anton Guzej ni imel pravice zavarovati svoje funkcije, ampak samo denarno terjatev, če je bil mnenja, da so ga predčasno razrešili. To stališče višjega sodišča je tudi zelo sporno, saj lahko vsakdo v tej državi zavaruje svojo pravico do dela – torej tudi do mandata. In prav iz mandata izhaja tretje zelo sporno stališče višjega sodišča, ki celo meni, da ne zakon o RTV in ne zakon o zavodih ne jamčita, da bi imel generalni direktor pravico opravljati funkcijo do konca mandata. Višje sodišče tako s to razlago vpeljuje na RTV popolno anarhijo in samovoljo, saj to pomeni, da lahko za to pristojni organ (programski svet) generalnega direktorja predčasno razreši, kadarkoli se mu zahoče in ne zgolj v primerih, ki jih določata zakon o RTV in statut!
Začasna odredba je odpravljena, Marko Filli se vrača na mesto generalnega direktorja, tožba Anton Guzeja pa gre dalje, saj mora sodišče zdaj v postopku ugotoviti, ali mu je mandat vršilca dolžnosti nezakonito prenehal. V tem primeru bo RTV plačala visoko odškodnino.
Visoke odškodnine pa bo RTV plačevala tudi za revizije nekaterih pogodb, ki jih je v obdobju začasne odredbe podpisoval Anton Guzej, če bodo pogodbe (nihče ne ve po katerih kriterijih!) razglašene za nezakonite. V resnici se za napovedjo predsednika programskega sveta Jerneja Pikala lahko skriva tudi »ideološki revanšizem« njegove koalicije, kar ne bi bilo prav nič neobičajnega in novega. Pikalo, Lenart Šetinc, Filli in še nekateri, ki zdaj na RTV pomenijo »prihodnost«, bodo tudi tako lahko dokazovali, da je prihodnost relativna kategorija, kot je bil z relativno večino izvoljen novi generalni direktor.