Ko so ga na parlamentarnem odboru za kulturo vprašali, kako naj si to kolebanje pojasnimo, je odvrnil, da se mu je zdelo delo državnega sekretarja preveč operativno, on bi raje pomagal pri strateških projektih, ker ga »zanima in veseli preureditev kulturnega sistema«. Če se mu bo kaj kmalu zdelo tudi ministrovanje preveč operativno in da ima zato premalo čas za strateška razmišljanja in pisateljevanje, se lahko potolaži, da mora zdržati le dve leti. Nekaj pove njegova želja, da bi v kabinetu imel nekoga, ki bi koordiniral stike s predstavniki nevladnih organizacij. Očitno je zadnje kar bi rad, da bi mu nenehoma trkali na vrata in ga cukali za denar.
Operativno delo mu torej ne leži. Poslanci koalicije so na odboru hvalili njegovo mirnost, skromnost, korektnost, še najbolj pa talent za dialog. Mož se ne spre kar tako, kar je odlika – pravi protipol srboriti Julijani Bizjak Mlakar (JBM). Pri tem jim ni mar, da gre, kot ga vidijo drugi, za medlega in neodločnega človeka. Premierju Miru Cerarju je dal častno besedo, da bo priden. Tudi strankarskemu šefu Karlu Erjavcu so mar le upokojenci in mir v koaliciji. Ko si je Cerar vzel nekaj dni za premislek, ali naj ga predlaga, ni šlo za premislek, ampak za zagotovila Peršaka Cerarju, da mu s kulturo ne bo »težil«.
Pozorno bomo spremljali, kako bo Peršak zdaj kot minister uresničeval sklepe vlade glede rudarjenja. Morda pa se bo moral vendarle – če da kaj na pravna mnenja, ki jih je sam obravnaval na kolegijih ministrice – zaletavati v »pravne formalizme«, kot je napisala od kulturniških kolumnistk. Glede Idrijskega rudnika obstoje različna pravna mnenja, se je izmotavala na odboru, zato bi bila potrebna mirna preveritev vseh stališč. Peršak bi rad vsem ustregel, obnaša se, kot da mu časa za proučevanje problema ne more zmanjkati, čeprav je prav akutnost problema zrušila JBM. Naj spomnimo: vlada vsak mesec obravnava poročilo o neizvršenih sklepih. Ko se je Cerar odločil razrešiti JBM, so je znašlo na prvem mestu prav njeno »zabušavanje« sklepov glede Idrijskega rudnika. Ne verjamemo, da bodo le zaradi novega kulturnega ministra ministrstvo za gospodarstvo, za finance in infrastrukturo na mah postali bolj konstruktivni.
Peršaku bomo lahko čestitali, če bo skozi parlamentarno proceduro spravil prenovo kulturnega modela, saj to ni uspelo nobenemu ministru pred njim. Nič manj mu kulturniki ne bodo ploskali, če uveljavi t. i. kulturnim tolarjem. Treba bi bilo pripraviti tudi zakon o kulturnem evru, napoveduje, čeprav ve, da že lep čas tiči na ministrstvu za finance. (Pri Dušanu Mramorju se je zaustavil tudi zakon o filmskem centru, Peršak pa zdaj govori o novem manjšem zakonu.) Peršak o zapletih z Mramorjem ve veliko (tudi kulturni evro je del koalicijskega sporazuma), a je raje previdno tiho. Značilno izmikajoče ohlapen je njegov odgovor glede zakona o RTV Slovenija: spremembe bi omogočile »malo bolj izrazito depolitizacijo organov RTV«.
Ko je Cerar vzel v precep JBM, se je pohvalil, da kulturi vlada namenja »ustrezno pozornost in podporo«. Proračunski delež se torej ne bo vrnil na tistega pred nekaj leti, čeprav premier Peršaka treplja po rami. Po letu dni, ko se proračun ne bo zvišal (nekje v daljavi ostajajo drugi viri, skladi in fundacije, o katerih je govoril kandidat za ministra), novi minister ne bo delal težav. Peršak bo vladni pešak, ne bo si drznil reči, tako kot njegova predhodnica, da vodi »resor, ki mu finančni minister in predsednik vlade doslej očitno nista bila pretirano naklonjena«.