Zanje velja četrta, najnižja stopnja varovanja, ki ne vključuje stalnega policijskega spremstva. Varovanju se predsedniški kandidati lahko tudi odpovejo.
V skladu z vladno uredbo so namreč do policijskega varovanja upravičeni kandidati za predsednika republike od uradne potrditve kandidatur do uradne razglasitve izida volitev Državne volilne komisije. Varovani so po najnižji, četrti stopnji.
To po pojasnilih policije pomeni manjše število ukrepov, med njimi pa ni stalnega policijskega spremstva in fizičnega varovanja. Med pomembnejšimi ukrepi je izdelava ocen ogroženosti in na tej podlagi določitev konkretnih ukrepov varovanja. Za katere ukrepe gre, pa zaradi taktike in metodike dela na policiji ne morejo razkriti.
Kandidat se lahko odloči, da se varovanju tudi odreče. Kot pojasnjujejo, je takšnih primerov v preteklosti že bilo nekaj. Sicer pa policija v zadnjih desetih letih ne beleži posebnosti glede varovanja predsedniških kandidatov, zato ocenjujejo, da sta stopnja kot tudi število ukrepov varovanja ustrezna.
Kandidati za predsednika so varovani po enaki stopnji kot predsedniki državnega sveta, ustavnega sodišča in vrhovnega sodišča ter ministrov, razen ministrov za obrambo, notranje in zunanje zadeve. Ti so varovani po tretji stopnji, kar velja tudi za predsednika DZ ter zmagovalca predsedniških volitev v času od razglasitve izidov do uradnega prevzema funkcije.
Ko pa predsednik republike nastopi mandat, je - enako kot predsednik vlade - varovan po drugi stopnji, medtem ko je prva stopnja varovanja rezervirana za šefe tujih držav na obisku v Sloveniji.