Revija Reporter
Slovenija

Tudi danes Zemljarič ni prikorakal na sodišče. Dokumenti iz Arhiva RS kot dokazi kriminalnih dejanj

Nenad Glücks

8. dec. 2017 6:40 Osveženo: 13:38 / 08. 12. 2017

Deli na:

Janez Zemljarič, nekdanji šef Udbe

Primož Lavre

Na ljubljanskem okrožnem sodišču bi morali danes zaslišati Janeza Zemljariča v kazenski tožbi proti novinarju Igorju Kršinarju, a je nekdanji šef Udbe sodniku včeraj spet sporočil, tako kot v ponedeljek, da je še bolan.

Svoj zagovor je Igor Kršinar v ponedeljek že podal, sodnik pa je želel zaslišati tudi Janeza Zemljariča, a ga na obravnavo ni bilo. Kot je povedal njegov odvetnik, je imel Zemljarič zdravstvene težave. Nekdanji šef SDV tudi danes ni prišel na sodišče, sodnik pa je kljub nasprotovanju Zemljaričevega odvetnika nadaljeval z obravnavo, a je danes ni zaključil. 19. decembra na sodišču tako ponovno čakajo Zemljariča.

O delovanju Udbe v času, ko jo je vodil Zemljarič, je podrobno pisal publicist Igor Omerza in o tem v svojih knjigah objavil številne dokumente iz Arhiva RS. V knjigi Edvard Kocbek, osebni dosje št. 584 je opisal, kako je Zemljarič osebno zasliševal Kocbeka, kako je SDV v času, ko je bil njen načelnik, prisluškovala pisatelju Borisu Pahorju v Trstu ter izvedla tajno preiskavo pri zamejskem oporečniku Francu Jezi.

V knjigi 88 stopnic do pekla – Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića je Omerza pisal o ugrabitvi srbskega poslovneža Todorovića v severni Italiji. To akcijo je organiziral Zemljarič, kar je celo sam potrdil v intervjuju za Mladino. V knjigi Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo je publicist predstavil bombne napade in druge teroristične akcije SDV pod vodstvom Zemljariča na avstrijskem Koroškem.

Odvetnik Marko Kosmač in Janez Zemljarič

Igor Kršinar

Kršinar je zaradi tega sodišču predlagal tudi zaslišanje Omerze, pri čemer glede na opisane dokumente novinar ugotavlja, da SDV ni bila zgolj organizacija, ki je kratila temeljne človekove pravice, pač pa je izvajala zločinsko dejavnost in mednarodni terorizem.

Navsezadnje je tudi vrhovno sodišče v svoji sodbi iz leta 2002 zapisalo, da se Udba ni ukvarjala le z obveščevalnimi dejavnostmi, ampak je organizirala tudi kriminalne dejavnosti, žrtve takšnih aktivnosti pa so bili praviloma politični nasprotniki ali drugače misleči.