Bežigrajčani, ki nasprotujejo, da bi se ulica ob ljubljanski džamiji imenovala Džamijska ulica, so konec julija za pomoč prosili še državo. Komisijo RS za standardizacijo zemljepisnih imen pri Geodetski upravi RS so poslali zahtevo, naj ne upošteva pri svetnikih (predvsem Jankovićevih) ljubljanske mestne občine sprejetega predloga Nevzeta Porića, tajnika islamske skupnosti v Sloveniji in mestnega svetnika na Listi Zorana Jankovića, da se ulica za Bežigradom v Ljubljani, ki se na križišču Livarske in Parmove ulice odcepi proti zahodu, zavije na jug in poteka do Kurilniške ulice, poimenuje Džamijska ulica. Pred potrditvijo odloka o poimenovanju mora MOL pridobiti še soglasje državne komisije.
Decembra lani je Nevzet Porić, ki je tudi član mestne komisije za poimenovanje naselij in ulic, poslal predlog, da se ulica ob džamiji, ki jo še gradijo, poimenuje Džamijska ulica. V »opisu dosežkov in presežkov, ki utemeljujejo predlog«, je takrat zapisal, da je Ljubljana z gradnjo džamije pridobila »prekrasen arhitekturni objekt«, ki je za prestolnico »velika pridobitev«, ime ulice pa bi simboliziralo »vse napore, ki so bili vloženi v ta projekt«.
Predlog je zelo razburil staroselce za Bežigradom, ki so že mesece prej neuspešno protestirali proti novi prometni in prostorski ureditvi tega dela Bežigrada, ko sta župan in njegova mestna oblast pokazala, da nimata prav nikakršnega posluha za tamkajšnje ljudi.
Najprej je predlog za poimenovanja Džamijska ulica maja sprejela mestna komisija, konec julija pa še svet MOL. Ker se zanje nihče ne zmeni in jim mestna oblast v njihovem bivalnem okolju skuša vsiliti njim tuje rešitve, skušajo staroselci po Civilni iniciativi Uredimo Bežigrad v vsemi pravnimi sredstvi preprečiti poimenovanje ulice, ki bo že z imenom spominjala na islam, ki je v tem delu Evrope povsem tuja vera.
Komisiji pri geodetski upravi predlagajo zadržanje soglasja mestni občini, hkrati predlagajo, da se ulica imenuje Ulica miru in sožitja, to bi po njihovem veliko bolj ustrezalo času, v katerem živimo, saj sta mir in sožitje vse bolj spoštovani in želeni vrednoti.
Prva džamija v Sloveniji, a ena od več kot 10.000 v Evropi, naj bi vernikom odprla vrata še letos. Stala bo 35 milijonov evrov, največ denarja (15 milijonov evrov) bo prispeval Katar, za katerega je znano, da podpira in financira terorizem, tudi s takimi projekti, kot so gradnje džamij po Evropi. Džamija se bo raztezala na 4000 kvadratnih metrih, hkrati bo sprejela 1500 vernikov.