Nadzorni svet NLB, daleč največje slovenske banke, v kateri je država največja lastnica, je pred dobrim mesecem dni izbral novega predsednika uprave. Draško Veselinovič bo na tem ključnem mestu s petletnim mandatom od prvega februarja naprej, na položaj pa ga je postavil nihče drug kot Borut Pahor, predsednik vlade. Jasna je tudi vloga Veselinoviča, ki se je tik pred imenovanjem odrekel mandatu poslanca LDS. Skrbel bo za interese zaradi kreditov zadolženih tajkunov, najprej za Boška Šrota, in ne za interese slovenskih davkoplačevalcev.
Igra Boruta Pahorja in LDS na čelu s Katarino Kresal ter njenimi botri iz ozadja v zvezi s prevzemom nadzora nad NLB je postala bolj pregledna. Očitno držijo navedbe, da se je Pahor že pred volitvami dogovoril, da bo ob zmagi leve koalicije na mestu predsednika uprave NLB ustoličil politika LDS (Veselinovič je bil tedaj in je še vedno predsednik odbora za finance pri LDS). Interes za takšno »kadrovsko rešitev« ima kopica tajkunov, povezanih s strankama socialnih demokratov in LDS (laški tajkun Boško Šrot, ki je pred volitvami prenesel koncesijo nad časopisom Delo k Pahorjevi stranki, Igor Bavčar, človek iz LDS v Istrabenzu, Zdenko Pavček, LDS, v Viator & Vektorju, Matjaž Gantar, LDS, v KD Group). Da je Pahorjeva igra z Veselinovičem še toliko bolj umazana in pravzaprav norčevanje iz volivcev ter instituta državnozborskih volitev, kaže dejstvo, da je kljub temu dogovoru Veselinovič na volitvah nastopal kot kandidat LDS za poslanca v parlamentu. Tedaj so v LDS sicer menili, da bo drug najboljši rezultat v tretji volilni enoti izza strankarske prve dame Kresalove dosegel nekdanji car parlamenta, Anton Anderlič, toda nepričakovano ga je prehitel Veselinovič. Tako bi moral po odhodu Kresalove za ministrico za notranje zadeve prav Veselinovič postati njen nadomestni poslanec ter se s tem odreči vodenju NLB. Seveda je raje pljunil na volivce in volitve ter se odrekel mandatu poslanca. Prepustil ga je Anderliču. Kot po naključju so le nekaj dni potem nadzorniki NLB na čelu z Igorjem Marinškem začeli »postopek izbire predsednika uprave NLB«, ki se je izkazal za pravo farso.Pahorjevo kadriranje
Namesto javnega razpisa, na podlagi katerega bi na najpomembnejši bančni položaj v državi postavili kandidata z najboljšimi priporočili, so na zaslišanje po blagoslovu ministra za finance Francija Križaniča (SD) povabili tri kandidate: Draška Veselinoviča, za zdaj še predsednika uprave Deželne banke Slovenije (DBS), Franceta Arharja (prvega moža Unicredit banke) in Mateja Narata (člana uprave NLB). Kot po naključju se Arhar in Narat nista niti pokazala na zaslišanju. Po Pahorjevih kurirjih naj bi izvedela, da je izbor tako ali tako že opravljen in da nima smisla nadzornike prepričevati v njihove sposobnosti. Kot je v intervjuju v prejšnji številki Reporterja razkril nekdanji predsednik vlade Janez Janša, je bil med zaupanja vrednimi kandidati za vodenje NLB tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj. Ta je prišel na položaj državnega sekretarja na predlog nekdanjega ministra Jožeta P. Damijana in ne po SDS ali NSI, torej mu nihče ne more očitati »politične okuženosti«.
Po Janševih besedah je Širclja po volitvah poklical Pahor in mu dejal, naj odstopi od kandidature za šefa NLB, saj mu ne bodo nikoli dopustili prevzeti tega mesta. Dejal naj bi mu še, da imajo skupaj z Belgijci (belgijska banka KBC je 30-odstotna lastnica NLB) dovolj glasov v nadzornem svetu, da preprečijo njegovo imenovanje. Če bi že uspelo, pa bodo sklicali skupščino, imenovali novi nadzorni svet in ga potem razrešili. Nato je nadzornike poklical Križanič in jim povedal, kdo je vladni kandidat in za koga naj glasujejo. Pahor je sicer svoj vpliv na izbor Veselinoviča zanikal, toda teh Janševih jasnih navedb, ki jih je nekdanji premier pripravljen dokazovati tudi na sodišču, vse do danes ni demantiral. Pomenljivo. Takšno je bilo tudi glasovanje nadzornikov na seji 19. decembra, saj so bili soglasno za Veselinoviča. Očitno si od njega obetajo koristi tudi belgijski lastniki, ker so tudi njihovi predstavniki v nadzornem svetu, Riet Docx, John Arthur Hollows in Jan Vanhavel, glasovali zanj, enako kot predsednik NS Igor Marinšek, njegov namestnik Peter Ješovnik ter člani Katja Božič, Iztok Bricl, Darko Tisaj in Marko Rus.
VEČ V TISKANI IZDAJI