Slovenija

Arbitražno sodišče miri: Odločitev šele v prihodnjih mesecih

Deli na:
Arbitražno sodišče miri: Odločitev šele v prihodnjih mesecih

Foto: Bobo

Arbitražno sodišče za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško je sporočilo, da je končalo obravnave in da bo končno odločitev sporočilo v prihodnjih mesecih.

Napovedali so, da bodo vnaprej sporočili tudi točen datum objave odločitve.

Sodišče je včeraj v sporočilu za javnost pojasnilo, da je predstavnike Slovenije in Hrvaške 29. marca pisno obvestilo, da sodišče ne vidi potrebe po dodatnih pojasnilih strank glede primera in da so zato obravnave v skladu s pravili postopka zaključene.

"Sodišče je tudi nakazalo, da namerava izdati končno odločitev v procesu v naslednjih mesecih. Natančen datum za objavo končne odločitve je treba še določiti in bo objavljen v ustreznem času," je v sporočilu za javnost še zapisalo sodišče, ki ga sestavljajo predsednik Gilbert Guillaume ter člani Rolf Einar Fife, Vaughan Lowe, Nicolas Michel in Bruno Simma.

Arbitražno sodišče mora v skladu z arbitražnim sporazumom določiti potek meje med Slovenijo in Hrvaško tako na morju kot na kopnem. Hrvaška je sicer po aferi zaradi pogovorov med slovenskima arbitrom in agentko napovedala enostranski odstop od postopka in zavrača uresničitev odločbe.

Slednje je včeraj ponovil tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Poudaril je, da odločitev sodišča ne bo obvezujoča za Hrvaško, glede na to, da je hrvaški sabor leta 2015 sprejel odločitev o odstopu od arbitražnega sporazuma. "Odločitev hrvaškega sabora iz leta 2015 je jasno izražena in obrazložena. Arbitraža ne bo zavezujoča za Hrvaško. Rešitev za vprašanje meje na kopnem in na morju s Slovenijo bomo morali še doseči," je Plenković dejal novinarjem na kosilu združenja delodajalcev v Zagrebu.

Hrvaška časnika Jutarnji list in Novi list sta sicer včeraj še pred objavo sporočila sodišča iz Haaga poročala, da je arbitražni tribunal odločitev že sprejel in da jo je mogoče pričakovati v kratkem; "morda že v prihodnjih dneh", je zapisal zagrebški Jutarnji list.

Časnik je ob sklicevanju na neimenovane diplomatske vir še navedel, da bo odločitev sodišča podobna sporazumu Drnovšek-Račan, ki je večji del Piranskega zaliva dal Sloveniji, Hrvaški pa pustil mejo z Italijo. Ta sporazum nekdanjih premierjev Hrvaške in Slovenije iz leta 2001 sicer ni zaživel, ker ga hrvaški parlament ni ratificiral.

Jutarnji list je arbitražo povezal tudi z zastoji na mejnih prehodih na slovensko-hrvaški meji zaradi izpolnjevanja evropske uredbe o sistematičnem nadzoru potnikov. Časnik je ocenil, da je to "samo uvod" v odločitev arbitražnega sodišča. Podobno je namignil tudi Novi list, ki prav tako napoveduje dodatno zaostritev že sicer zaostrenih odnosov med Slovenijo in Hrvaško.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so se odzvali, da glede navedb v hrvaških člankih nimajo nobenih informacij, prav tako jih ne morejo in ne smejo komentirati, saj je arbitražni proces v skladu z arbitražnim sporazumom zaupne narave.

Sicer je arbitražno sodišče tudi še pred izbruhom afere z objavo prisluhov pogovorov med slovenskima arbitrom in agentko napovedalo, da končne odločitve ne bo kar objavilo. V sporočilu 10. julija 2015 je napovedalo, da bo odločitev objavilo sredi decembra. To se potem ni uresničilo zaradi znanih zapletov - od odstopov slovenskega in hrvaškega arbitra do imenovanja novih in odločitve Hrvaške, da "zaradi kontaminacije postopka" enostransko odstopi od celotnega arbitražnega procesa.

Sodišče se je potem na novo oblikovalo, zaprosilo državi za dodatna pojasnila, ki jih je sicer podala le Slovenija, nato pa 30. junija lani objavilo vmesno odločitev, da bo nadaljevalo delo. Ugotovilo je, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, da pa te kršitve niso takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe.