Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je danes sporočilo, da je arbitražno sodišče s svojo odločitvijo o nadaljevanju postopka v sporu o slovensko-hrvaški meji zamudilo priložnost, da bi vrnilo zaupanje v neodvisnost in nepristranskost lastnega dela in mednarodnega arbitražnega sodišča na sploh. Vztrajajo pri izstopu iz postopka.
Hrvaška diplomacija ponavlja, da so ravnanja Slovenije povzročila nepopravljivo škodo arbitražnemu postopku.
"Spominjamo, da je Slovenija s svojimi dejanji bistveno kršila sporazum o arbitraži. Tako ni bilo več mogoče uresničiti ne predmeta niti namena sporazuma. Zaradi tega je na podlagi enoglasne odločitve hrvaškega sabora iz julija 2015 in v skladu z določili mednarodnega prava Hrvaška tudi sprožila postopek za odstop od sporazuma o arbitraži ter je obenem prenehala z njegovim izvajanjem," so zapisali.
Kot so znova izpostavili, Hrvaška ni več stranka v tem arbitražnem postopku.
"Ministrstvo za zunanje in evropske zadene ne komentira namer ali odločitev arbitražnega sodišča, niti jih nima za obvezujoče za Hrvaško, tako kar zadeva vprašanja postopka ali bistva (meritumu) spora o meji med dvema državama," so sklenili.
Sodišče bo zdaj v novi sestavi ponovno preučilo tako pisna kot ustna stališča in številne kartografske in druge dokumente, ki sta jih sodišču predložili obe državi. Nato se bo posvetovalo z obema državama, ali bo potrebna nova ustna obravnava pred dokončno odločitvijo, piše v sporočilu za javnost, ki ga je danes objavilo Stalno arbitražno sodišče, ki deluje kot registrar v primeru.
Arbitražno sodišče je tudi izrecno poudarilo, da "kršitve arbitražnega sporazuma s strani Slovenije niso take, da bi bilo nadaljevanje postopka nemogoče, zato ne premagajo cilja in namena sporazuma". "Ni ovir, da se postopki v okviru arbitražnega sporazuma ne bi nadaljevali," je poudarilo.
Po incidentu lani poleti, ko sta se v prisluhe ujela slovenski arbiter Jernej Sekolec in slovenska agentka Simona Drenik, je Hrvaška sprožila postopek za odpoved arbitražnega sporazuma, ker da ga je Slovenija s komunikacijo med arbitrom in agentko grobo kršila, hkrati pa je zahtevala tudi, da arbitražno sodišče prekine delo, ker da je proces nepovratno kontaminiran. Zatem je tudi prekinila vsakršno sodelovanje z arbitražnim sodiščem, ker da je odstopila od arbitražnega sporazuma.
Sodišče se je nato "prenovilo", ko sta se po odstopih Sekolca in hrvaškega arbitra Budislava Vukasa in po nekajdnevni nesrečni epizodi z Ronijem Abrahamom arbitrom Gilbertu Guillaumu, Vaughanu Lowu in Brunu Simmi pridružila še Rolf Einar Fife in Nicolas Michel. S tem pa si je povrnilo potrebno integriteto in nepristranskost, so v današnji odločitvi utemeljili arbitri.
Sodišče je ponovno potrdilo, da je v skladu z arbitražnim sporazumom pristojno odločiti tudi glede hrvaške zahteve, da odstopi od sporazuma v skladu s 60. členom dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb. Sodišče je tudi poudarilo, da ima s tem tudi jurisdikcijo, "da odloči, ali je bil arbitražni proces kompromitiran do take mere (...), da se ne more več nadaljevati".
Pojasnilo je, da je odstop od sporazuma v skladu s 60. členom dunajske konvencije "možen le če kršitev premaga cilj in namen sporazuma" in če bi bil zaradi kršitev Slovenije cilj in namen sporazuma onemogočen.
Sodišče je zavrnilo tudi hrvaške obtožbe, da je bil postopek kontaminiran do take mere, da ga ni mogoče nadaljevati, saj da je Sekolec v celoten "spis" vnašal dokumente, ki jih ne bi smel. "Sodišče ugotavlja, da je Sekolec, arbiter, ki je bil vpleten v ex parte komunikacije, odstopil iz sodišča, potem pa ni bil izražen noben dvom v neodvisnost ali nepristranskost na novo sestavljenega sodišča."
Sodišče je tudi podrobno pregledalo lastne dokumente in sporočila strankam ter ugotovilo, da sta med odločanjem sodišča krožila le dva Sekolčeva dokumenta. "Ta dokumenta pa ne vsebujeta nobenih dejstev ali argumentov, ki ne bi bili predstavljeni že s strani strank," je sporočilo sodišče in med drugim poudarilo, da za zaplete noben od sedanjih arbitrov ni odgovoren in da pretekli dogodki tudi ne bodo vplivali na njihove prihodnje odločitve.
Poleg tega sodišče dodaja, da pogledi, ki jih je posredoval Sekolec v prejšnjih odločanjih sodišča, "niso več pomembni za delo sodišča v njegovi sedanji sestavi". "V vsakem primeru pa je sodišče pripravljeno, da po pogovorih s strankama razmisli o ponovitvi ustne obravnave in s tem vsaki stranki zagotovi dodatno priložnost, da izrazita svoja videnja glede tega, kaj so najpomembnejša dejstva in argumenti".
Sodišče je tudi poudarilo, da je namen arbitraže v tem, da se reši dolgotrajen spor med obema državama "mirno in dokončno in v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava ter pravičnostjo in načelom dobrososedskih odnosov ob upoštevanju njunih vitalnih interesov". "Če bi sodišče imelo kakršenkoli zadržek, da s sedanjim procesom teh ciljev ni mogoče doseči, potem bi proces prekinili," so še dodali.
Zato bo sodišče nadaljevalo delo, "dokler bo lahko zagotavljalo nepristranski in neodvisen proces sprejemanja odločitve. Postopkovna poštenost zahteva, da se proces nadaljuje, ne pa da se ga postavi na čakanje z negotovimi posledicami za končno rešitev spora med obema strankama", so še sporočili iz sodišča.