Se spomnite, da so na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972 Palestinci ugrabili in pobili 11 izraelskih športnikov, trenerjev in športnih funkcionarjev? Za napadom je bila muslimanska organizacija Črni september, program dela SDV (Služba državne varnosti) od novembra 1974 do decembra 1975 pa razkriva, da se je del članov teroristične združbe, potem ko je leta 1973 nenadoma izginila z mednarodnega prizorišča, skrival tudi v Sloveniji.
V knjigi Romana Leljaka Zbrana udbovska dela Janeza Zemljariča je med drugimi dokument, ki razkriva, da je palestinska teroristična organizacija Al Fatah (ena od frakcij je bil Črni september) imela v Ljubljani svoj informativni center, ki so ga teroristi uporabljali »za oddih oziroma za delne priprave in odhod na akcije«.
Poročilo SDV, pod katerim je podpisan tedanji šef Udbe Janez Zemljarič (danes veselo posluje, kot da ne bi bil nikoli načelnik te zločinske organizacije, slovenski organi pregona pa ga pustijo pri miru), omenja okoli sto arabskih študentov in specializantov, vsi so vključeni v Generalno unijo palestinskih študentov (GUPS). Ta organizacija je imela v tedanji Jugoslaviji sedež v vsaki republiki, hkrati je bila tudi informativni center za Al Fatah in njegovo frakcijo Črni september.
Po obveščevalnih podatkih so se arabski teroristi v Sloveniji počutili zelo sproščeno, predvsem pa varno, čeprav so za njimi oprezale italijanske, avstrijske, nemške in ameriške varnostno-obveščevalne službe oziroma države, kjer so Palestinci skupaj s tedanjimi skrajnimi levičarskimi organizacijami sejali smrt.
»Po dosedanjih ugotovitvah je v Ljubljani med arabskimi študenti ekstremna teroristična organizacija, ki šteje dvajset članov,« piše v dokumentu. Osnovne naloge te organizacije naj bi bile stalna pripravljenost na borbo na arabskem ozemlju, pripravljenost na akcije v Jugoslaviji in obveščevalna dejavnost v korist palestinskega osvobodilnega gibanja (PLO). Kot je mogoče razbrati, se je Udba očitno zavedala občutljivosti problematike, zato je teroristom tudi tajno sledila, jih opazovala in nadzorovala, zlasti ker so dogajanje budno spremljale zahodne obveščevalne službe.
Pod udarom je tedaj bila predvsem Zahodna Nemčija (ZRN), kjer je tamkajšnja levičarska skupina Rote Armee Fraktion (RAF) tesno sodelovala z arabskimi teroristi. Zato je, kot je razvidno iz poročila, preprečevala predvsem ilegalno bivanje v Sloveniji. Tega pa skoraj ni bilo, ker so vsi muslimanski študentje, večinoma teroristi, po dogovoru med Jugoslavijo in PLO legalno živeli v Sloveniji.
Jugoslavija pod vodstvom diktatorja Tita takrat zaradi želje po ohranjanju dobrih odnosov z Arabci ni obsojala terorističnih dejanj. Ko je septembra 1976 v Beogradu pristalo letalo, na katerem sta bila tedaj najbolj iskani in s PLO povezani terorist Carlos Šakal in nemški terorist Hans-Joachim Klein, so Nemci zahtevali izročitev, a je Jugoslavija to zavrnila.