Za nekaterimi novi obrazi se skrivajo starejše ideje, ki so jih uveljavljene stranke že opustile. Tako smo pred volitvami leta 2014 dobili stranko, ki obuja komunistične simbole in nekdanji režim, hkrati pa računa na socializem venezuelskega tipa, ki je prav tako v zatonu. Povezala se je v koalicijo Združena levica in na volitvah dobila skoraj šest odstotkov oziroma šest poslancev državnega zbora. Podoben domet ima najbrž tudi stranka, ki nastaja pod vodstvom Aleša Primca, saj bo v politični prostor vrnila razprave o prepovedi splava, ki v devetdesetih letih niso koristile takratni stranki krščanskih demokratov. A njen program je tudi zelo socialističen in narejen za povprečnega slovenskega volivca, saj jim ponuja precej bombončkov, na katere so preostale desne stranke skorajda pozabile.
Omejevanje splava
Gibanje za otroke in družine je maja predstavilo programsko deklaracijo, ki je podlaga za program, s katerim bo stranka pod vodstvom Aleša Primca nastopila na volitvah. V Deklaraciji upanja, kot jo imenujejo, so zapisali 38 točk, ki naj bi bile osnova programa za izhod iz vsesplošne krize, v katero so elite pripeljale Slovenijo. Osrednja nit programa je vrnitev h krščanskim koreninam, ki temeljijo na spoštovanju življenja, materinstva, slovenske kulture, dela, nedeljskega počitka in krščanstva. Poudarjajo, da je Bog en sam in da so največja nevarnost družbene in politične moči in oblasti, da ljudje, ki opravljajo funkcije, mislijo, da so bogovi in lahko delajo, kar hočejo. Gibanje za otroke in družine je pravzaprav edina stranka, ki ima že v samem imenu zapisanega Boga, če skrajšamo njegovo ime na kratico, dobimo angleško besedo za Boga – God.
»Krščanstvo ima izjemen pomen za slovenski narod in kulturo. Krščanske vrednote – ljubezen, spoštovanje in dostojanstvo vsakega človeka ter iz tega izhajajoče človekove pravice so prava pot za dosego mirnega družbenega sožitja v Sloveniji in v Evropi,« so zapisali v tretji točki deklaracije. Naslednja bo najbrž pred volitvami glavna tema razprav o njihovem programu: »Slovenija naj bo država veselja do življenja, v kateri bo uveljavljena pravica do življenja vsakega nerojenega otroka. Splav povzroča žrtve. Postopek splava vedno odvzame življenje nerojenim otrokom ter hudo rani in prizadene njihove mame in očete, brate in sestre, stare mame in stare očete, zdravstvene delavce. Zavzemamo se, da se sporen izraz 'zarodek' oz. 'plod' nadomesti z besedo: 'nerojeni otrok'. Zavračamo ambulantni 'abortivni mobing' nad nosečnicami. Uvede naj se svetovanje materam o različnih vrstah pomoči držav ob rojstvu otroka.«
Ta točka še ne pomeni prepovedi splava, saj ustava v 55. členu staršem zagotavlja svobodo odločanja o rojstvu otrok, sprememba ustava brez dvotretjinske večine državnega zbora ni mogoča. Lahko pa bi bila ta svoboščina omejena tako, da bi stroškov za njeno uresničitev ne krilo več zdravstveno zavarovanje. »Država ne sme siliti državljanov v financiranje etično spornih zdravstvenih storitev (splav, kontracepcija, spremembe spola, oploditev v epruveti itd.),« piše v zadnjem stavku 28. točke deklaracije. Prav tako zavračajo evtanazijo in samomor s pomočjo, kar prepoveduje že obstoječa zakonodaja. Zakonskim parom, ki ne morejo imeti otrok, bi namesto biomedicinske pomoči zagotovili prednostno pravico pri posvojitvi otrok. Posvojitvam otrok s strani istospolnih parov so člani gibanja nasprotovali že ob zadnjih referendumih o družinskem zakoniku. V ustavo bi zapisali, da je zakonska zveza izključno skupnost enega moža in ene žene ter prepovedali trgovino z materinstvom.
Več pomoči družinam
Gibanje za otroke in družine si prizadeva za več rojstev otrok, saj lahko le tako zagotovimo socialno državo, vzdržnost pokojninskega sistema in narodno preživetje. Družinam z več otroki bi zagotovili ustrezne materialne razmere. Njihov cilj je, da bi se v naslednjih dvajsetih letih rodilo vsaj 27.000 otrok in da bi povprečje otrok na družino s sedanjega 1,5 povečali na vsaj tri otroke. Med ukrepi predlagajo, da bi najnižji dodatek in nadomestilo za čas porodniške odsotnosti, npr. za mame študentke, določili v višini minimalne plače (zdaj 252 evrov), uvedli bi spodbude delodajalcem za zaposlovanje mladih staršev (posebno mater) in za delo mladih staršev s skrajšanim delovnim časom, več bi imel nekdo otrok, manj bi zanj delodajalec plačeval prispevkov, očetovski dopust pa bi priznali v skladu z zakonom.
Nataliteto bi spodbujali celo z volilnimi glasovnicami: »Mladi so naša prihodnost, zato naj ima vsaka državljanka in vsak državljan svoj volilni glas. Starši otroka oz. mladostnika do 14. leta naj v njegovem imenu oddajo svoj glas. Od dopolnjenega 14. leta do pridobitve volilne pravice pa naj volilni glas oddajo starši mladostnika ob njegovi prisotnosti.« Ideja je precej nerealna, saj bi se morala vsa družina dogovoriti, kako bo volila (zlasti bi bil to problem pri ločenih družinah), poleg tega te prakse ni nikjer na svetu. Mladim družinam bi laže pomagali do stanovanja: »Mladi zakonski pari s stanovanjskim problemom, stari do 27 let, z otroki (rojenimi ali še nerojenim), naj za največ pet let dobijo stanovanje, za katerega prispevajo 15 odstotkov tržne cene najema.«
Posebno pozornost bi posvetili starim staršem, ki bi, če vnuki izgubijo starše, dobili pravico do posvojitve ali skrbništva: »Vsi upokojenci morajo imeti možnost, da s pokojnino varno in mirno živijo ob svojcih ali v domu starejših. Če želijo občasno delati, morajo imeti to možnost, ne da bi bili zaradi tega finančno kaznovani z manjšo pokojnino ali visokimi dajatvami. Treba je povišati najnižje pokojnine ter omogočiti cenovno sprejemljivo oskrbo na domu in v državnih domovih za odrasle.« To je odgovor desnice na Karla Erjavca!
Državni socializem Aleša Primca
Ob nedeljah bi bile trgovine zaprte: »Nedelja je dan počitka, ki krepi družinske vezi in zdravje. Zato naj bo nedelja dela prost dan za vse, za katere delovna obveznost ni zares nujno potrebna.« Delavce bi pred brezvestnim izkoriščanjem in neplačevanjem pač in prispevkov zaščitili s solidarnostnim skladom, ki bi se polnil tudi z zaseženim premoženjem dokazano brezvestnih izkoriščevalcev delavcev. »Socialno ogroženi in tisti, ki iz upravičenih razlogov ne morejo živeti od svojega dela, morajo imeti dostojne možnosti za življenje.«
Gibanje zagovarja študij brez šolnin, vendar bi uvedli vavčerski sistem, ki bi spodbujal študente k odgovornemu študiju in dokončanju. Večjo vlogo pri poklicnem in visokošolskem izobraževanju bi moralo imeti tudi gospodarstvo. Država bi morala ponujati več možnosti zaposlitve mladim, težje zaposljivim starejšim in invalidom, izboljšati bi morala poslovno okolje, da bi podjetniki odpirali svoja podjetja v Sloveniji, delo pa bi davčno razbremenili po vzoru Avstrije in Slovaške.
Drugače od preostale desnice Primčevi niso naklonjeni privatizaciji: »Državna podjetja, ki so infrastrukturno in narodnogospodarsko pomembna, naj ostanejo v državni lasti ter naj bodo vodena pošteno in dobičkonosno. Državno premoženje v podjetjih morajo nadzirati predstavniki vlade in opozicije. Kdor je dokazano ravnal koruptivno ali oškodoval premoženje državnih podjetij, dosmrtno ne sme več poslovati z državo ali sodelovati pri upravljanju državnega premoženja. Ta standard je treba vpisati v ustavo.«
Spodbujali bi povezovanje obrtnikov in malih podjetnikov, poenostavili upravne, davčne in druge postopke za kmete, kmečkim gospodinjam bi vrnili pravico do pokojnine, povezali pridelovalce in potrošnike ter povečati samooskrbo Slovenije s hrano. »Ljudem je treba omogočiti, da na lastno odgovornost in za simbolne prispevke čistijo lesno biomaso v državnih gozdovih ter na ta način z lastnim delom pridejo do obnovljivega vira energije za ogrevanje doma. S tem bodo državni gozdovi bolje vzdrževani, les se ne bo zametoval, ljudje, ki bodo za to zainteresirani, pa bodo po dostopni ceni prišli do kurjave.«
Prepoved totalitarnih simbolov
Primčevo gibanje sicer spoštuje tradicionalno levico, ki se je borila za delavske pravice, in ugotavlja, da je v Sloveniji žal ni več. Namesto nje pa povzročata ogromno škodo borbeni ateizem in sovraštvo do drugače mislečih: »Zato se uprimo novemu fašizmu, komunizmu in kristjanofobiji, ki se kažejo v čedalje večjem preganjanju in diskriminaciji kristjanov in drugače mislečih zaradi njihovega verskega in drugega prepričanja. Vsak ima pravico do ugovora vesti, zlasti v primeru zdravstvenih delavcev, farmacevtov, sodnikov, notarjev in učiteljev.«
Zavzemajo se tudi za uresničenje ustavne odločbe, ki prepoveduje poveličevanje totalitarnih simbolov (poimenovanje krajev, ulic, spomenikov, šol itd.). Poleg tega se mora država opravičiti kristjanom in drugim verujočim državljanom za vse medvojno in povojno nasilje, poniževanje, trpljenje in zapostavljanje v šolah in na delovnih mestih ter v družbenem življenju. Zločini iz politično-ideološke zaslepljenosti ali po politično-ideoloških ukazih ne smejo zastarati, da se državljanska vojna v Sloveniji ne bi nikdar več ponovila.
Primčevo gibanje tudi predlaga, da se zaradi spremenjenih varnostnih okoliščin »za vse fante (in dekleta, če to želijo) uvede obvezno samoobrambno usposabljanje ter vzpostavi rezervno vojaško in policijsko sestavo.« Vojaške oporečnike pa bi alternativno usposobili za pomoč pri naravnih nesrečah ter na humanitarnem področju v izrednih razmerah. Zanimivo, da se za ponovno uvedbo vojaškega naborništva zavzema tudi ideološko povsem nasprotna Združena levica. Obvezno služenje vojaškega roka je odpravila zadnja Drnovškova vlada leta 2002 na pobudo stranke mladih (SMS) in Janševe SDS.
Zaradi »vdora arabizacije in šeriatizacije« v Slovenijo in Evropo bi morali zavarovati tudi civilizacijski položaj žensk in zagotoviti njihovo varnost. Pri sprejemanju beguncev bi morali dati prednost krščanskim družinam, družine bi morale imeti prednost tudi med ekonomskimi migranti, ki bi jih sprejeli le, če bi bilo zanje na razpolago predhodno evidentirano delo. Začasni prosilci za azil in migranti bi ob tem morali podpisati zavezujoči etični kodeks spoštovanja slovenske kulture, običajev in načina življenja. Slovenija ne bi smela biti država slabih novic in slabe samopodobe, zato bodo medije spodbujali, naj za vsako slabo novico objavijo vsaj eno pozitivno.
Poljska stranka bratov dvojčkov
Program Primčevega gibanja za otroke in družine še najbolj spominja na poljsko vladajočo stranko Zakon o pravičnost (PiS), ki sta jo leta 2001 ustanovila brata dvojčka Lech in Jarosław Kaczyński. Prvi je bil pozneje tudi predsednik Poljske, umrl je v letalski nesreči v Rusiji leta 2010. Drugi brat je še vedno predsednik stranke, medtem ko sta predsednika republike Andrzej Duda, premierka pa Beata Szydło. Stranka je dvakrat zmagala na predsedniških in parlamentarnih volitvah (2005 in 2015). V Evropskem parlamentu sodeluje z Zvezo evropskih konservativcev in reformistov.
Po programu je bolj konservativna od podobnih evropskih strank. Ostro nasprotuje splavu, celo v primeru posilstva ali incesta. Poljska je tudi ena redkih evropskih držav, kjer je prepovedan splav. Prav tako stranka PiS nasprotuje evtanaziji, spolni vzgoji in umetni oploditvi. Enako velja za homoseksualne poroke, nasprotuje celo legalizaciji istospolnih partnerski skupnosti. Je zelo kritična do homoseksualnosti, spolnosti in nasilja v medijih. Zelo je naklonjena družinam, kot vladajoča stranka je predlagala podaljšanje porodniškega dopusta in podprla idejo o nagrajevanju staršev za vsakega novorojenega otroka. Prav tako se zavzema za zaprtje velikih trgovin ob nedeljah in praznikih, da bi lahko delavci preživeli več časa s svojimi družinami. Nasprotuje nižanju socialnih prejemkov in se zavzema za uvedbo stanovanjskih posojil z državnim poroštvom.
Poljska vladajoča stranka je tudi ostra zagovornica lustracije nekdanjih komunističnih funkcionarjev in pripadnikov komunističnih tajnih služb. Po sedaj veljavni zakonodaji je prepovedano njihovo delovanje v javnih službah, PiS bi to prepoved razširila še za univerzitetne profesorje, odvetnike, novinarje, direktorje večjih podjetij in drugi javne funkcije. Prav tako bi tudi javno objavila seznam imen vseh pripadnikov tajnih služb v času komunističnega režima. Zavzema se za ostrejše kazni za kazniva dejanja in agresivne ukrepe za boj proti korupciji. Zunanjepolitično je vneta zagovornica Nata, EU pa vidi kot šibkejšo povezavo suverenih držav. Poljska je članica obeh povezav.