O vplivu zvoka na kvasovke se je pred leti ob študiju predmeta akustika in psihoakustika na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko začela spraševati Sara Pfeifer Milčinović, ki se je takrat ponašala tudi z nazivom vinske kraljice slovenske Istre. Prve poskuse je opravila sama, nato pa ji je na pomoč prišel glavni enolog Vinakoper Boštjan Zidar.
Podjetje Vinakoper je k sodelovanju pritegnilo Obalne galerije Piran, s pomočjo katerih je v preteklih dveh letih oblikovalo dva izdelka. Obalne galerije so projekt uspešno prijavile na razpis za promocijske izdelke, ki ga je objavila občina Piran.
Postopek predelave v vino je spremljala glasba piranskega skladatelja Giuseppeja Tartinija, in sicer njegova Sonata v D-duru. Izbrali so jo zaradi naslova, ki se v italijanskem originalu glasi Sonata in Re maggiore, kar lahko pomeni tudi "večji kralj", hkrati pa ponuja asociacijo na refošk, ki so ga kot najbolj tipično istrsko sorto izbrali za poskus. "Re maggiore" so natisnili tudi na nalepke steklenic pridelanega vina, ki ga bo večinoma uporabila piranska občina za protokolarna darila.
Po besedah direktorice Obalnih galerij Piran Mare Ambrožič Verderber ima kreativni izdelek tudi kulturno dodano vrednost.
O samem poskusu je Pfeifer Milčinović povedala, da so imeli tri vzorce. Iz prvega so proizvedli vino brez izpostavljenosti zvoku. Na posodo z drugim vzorcem so postavili vibracijski zvočnik. V tretjem primeru so zvočnik postavili v notranjost jeklene posode z vzorcem.
Po koncu postopka so vzorce vina poslali na Kmetijski inštitut Slovenije in v več drugih vinskih laboratorijev. Pokazale so se razlike, med drugim v gostoti in vsebnosti alkohola. Vino, pridelano ob glasbi v zvočniku, je imelo najboljše vrednosti, je dejala pobudnica projekta. Kot je še pojasnila, so zatem organizirali degustacijo, na kateri so udeleženci najbolje ocenili isti vzorec.
Ob glasbi pridelano vino je bolj mehko in uglajeno, kisline so bolj umirjene, telo je bolj polno, bolj je sadno in ima več strukture, je končni izdelek opisal Zidar.