Število dolarskih milijonarjev je lani na svetu naraslo za 920.000, kažejo prvi izsledki raziskave svetovalnega podjetja Capgemini in banke Royal Bank of Canada, ki bo dokončana jeseni.
Število novih milijonarjev na svetu hkrati z rastjo borznih indeksov raste že šesto leto zapored, dinamika rasti pa več kot enkrat presega rast svetovnega gospodarstva. Od novih milijonarjev jih več kot polovica prihaja iz Kitajske in ZDA.
V ZDA se je tako lani klub milijonarjev povečal za 345.000 novincev in skupaj jih je tam 4,4 milijona. Na Kitajskem se je število milijonarjev medtem povečalo za 17 odstotkov na 890.000.
Najvišji odstotek rasti bogatašev medtem beleži Indija, kjer se število milijonarjev v zadnjih letih letno v povprečju poveča za več kot 26 odstotkov, lani pa jih je bilo 198.000. Število milijonarjev je v 2014 po drugi strani upadlo v Rusiji in latinskoameriških velikankah, kot sta Brazilija in Mehika.
Po skupnem številu milijonarjev ZDA sledi Japonska z 2,5 milijona milijonarji pred Nemčijo z 1,1 milijona in Kitajsko z 890.000, povzemajo tuje tiskovne agencije.
Če po številu milijonarjev med regijami že prednjači Azija, pa so po skupnem premoženju v ospredju za zdaj še severnoameriški milijonarji, katerih skupno premoženje v obliki denarja in delnic je bilo lani pri 16.200 milijardah dolarjev.
A azijski milijonarji s premoženjem v vrednoti 15.800 milijard dolarjev so tik za njimi in bi lahko do konca leta, ko bodo znani končni podatki, že zasedli prvo mesto. Evropa je z okoli štirimi milijoni milijonarjev in s skupnim premoženjem v višini 13.000 milijard dolarjev na tretjem mestu.
Anketa ameriškega inštituta Maritz medtem ugotavlja, da tudi milijonarje skrbi, kako se bodo upokojili. Res je, da manj kot navadne smrtnike, a deset odstotkov vlagateljev, ki imajo na voljo od milijon do deset milijonov dolarjev prostega kapitala za naložbe, skrbi, da so prezadolženi, in pravi, da živijo od plače do plače.
Maritz je med novembrom in decembrom lani anketiral 1044 ameriških vlagateljev in ugotovil, da jih je 45 odstotkov v skrbeh, kako bo s pokojnino. Okoli 30 odstotkov jih je prepričanih, da bodo morali delati in si pokoja ne bodo mogli privoščiti.