Po dolgih letih ustvarjanja in delovanja na različnih radijskih postajah je pred kratkim izdal dvojni album z naslovom Prezrto. Na prvi zgoščenki so pesmi, pod katere se je podpisal še kot Dušan Uršič in imajo skupni naslov Prezrta opozorila, na drugi zgoščenki pa so pesmi s skupnim naslovom Prezrti prezir (nastale so med leti 1982-2002), ki so nastajale med leti 2012-2020 že z imenom Samo Glavan. Na prvi zgoščenki najdemo podobna besedila kot je naslednji iz skladbe Mojstri:
Kako brez dela kraljevsko se živi?
Politik mojster za take je stvari.
Besede obrača, kot se mu zdi,
da narod ne znori.
Ali pa del besedila iz skladbe Balada:
Živim v deželi, kjer še dolgo bo tako,
da bo barabam dobro šlo.
Krade kdor je pr' korit,
drug' je lačen bolj kot sit.
Zdi se, da se pri nas ni kaj dosti spremenilo. Kajti podobne pesmi najdemo tudi na drugi zgoščenki. Samo pravi, da je najbolj žalostna pesem Moja domovina, ki jo je ob koncu pogovora tudi zapel. Tako kot del nekaterih drugih. Gre pa takole:
Ukradli so nam dostojanstvo,
oropali so nas svobode.
Tako je njihovo poslanstvo,
nekoč ostali bomo še brez vode.
Sicer pa je naš tokratni gost, oddajo smo posneli na terasi bara Maln na Izlakah, v oddaji spregovoril tudi o svojem otroštvu, mladosti, služenju vojaškega roka, družini in dobršen del oddaje o svojem delovanju na različnih radijskih postajah (RGL, VAL 202, Radio DUR...). Povedal je tudi marsikatero krepko na račun politike in politikov, o čemer pa pravzaprav še največ govori o svojih pesmih. Tudi o nekaterih spreobrnjencih, ki se lahko najdejo v skladbi Obup
V jajca so se peš podali,
čas takrat je bil pač tak (saj jim ne moremo zamerit)...