Namen raziskave je bil preučiti, kako se živali odzovejo na človeške posege v naravi, kar naj bi v širšem kontekstu pomagalo pri ohranjanju vrst. Po pričakovanjih je število svizcev močno upadlo v tistem delu stepe, ki se po letu 1960 trajno uporablja za poljedelstvo. "Na dolgi rok bo to za svizce velika težava," je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa povedala Munteanujeva.
Zelo zanimiv je bil tudi način preučevanja življenja svizcev. Znanstveniki so se dokopali do številnih starih slik vohunskih satelitov iz časa hladne vojne, kjer so vidni brlogi svizcev, posnetki zadnjih let pa so iz Googlovih zemljevidov. Raziskava je pokazala, da se je število brlogov zmanjšalo za 14 odstotkov.
Posebej podrobno je skupina preučevala področja, kjer so bili človeški posegi največji. Predvsem v predelih, kjer je še naprej trava in kjer domači živinorejci teren uporabljajo za pašo, so spremembe najmanjše. Številna področja so nespremenjena in kar polovica vhodov v podzemne rove je danes enaka tistim iz leta 1960.
Slike, ki so jih uporabljali znanstveniki, so z ameriških satelitov. Gre za takoimenovani program Corona, s katerim so ZDA s posebnimi kamerami opazovale področja v Sovjetski zvezi, na Kitajskem in drugih državah. Po razpadu Sovjetske zveze so ameriške oblasti satelitske slike iz obdobja 1959 - 1972 nato namenile raziskovalcem v znanstvene namene.
Posnetki ameriških vohunskih satelitov prišli prav preučevalcem svizcev v Kazahstanu
Raziskovalci so s pomočjo slik starih vohunskih satelitov raziskovali življenje svizcev v kazahstanski stepi. Tamkajšnja vrsta svizca se že več kot 50 let prilagaja spremenjenemu življenjskemu okolju zaradi vse intenzivnejšega kmetijstva, je potrdila mednarodna raziskava, ki jo je vodila Catalina Munteanu z univerze Humboldt v Berlinu.