Na podlagi tega sklepajo, da so nekatere opice imele fizično zmožnost govora že milijone let, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ugotovitve, objavljene v znanstvenem zborniku Plos one, dajejo povsem novo dimenzijo razpravi, kako se je jezik začel in razvijal. Kažejo, da imajo pavijani jezik in grlo, ki jim omogočata spuščanje zvokov, ki spominjajo na samoglasnike.
"Prvič se je zgodilo, da smo to lahko dokazali na nečloveškemu primatu," je povedal raziskovalec francoskega Nacionalnega centra za znanstveno raziskovanje in soavtor zbornika Joel Fagot.
"To predpostavlja, da ima človeški govor zelo dolgo evolucijsko zgodovino in da je nastal veliko pred modernim človekom," je dodal.
Pravi, da veliko znanstvenikov predvideva, da je jezik nastal relativno pozno, v zadnjih 70.000-100.000 letih. Vendar pa sedanja študija kaže, da bi artikulacijska sposobnost za govor lahko segala nazaj kar 25 milijonov let do zadnjih skupnih prednikov opic in človeka, imenovanih Cercopithecoidae.
Nekateri znanstveniki trdijo, da nečloveški primati skupaj z neandertalci in človeškimi dojenčki do prvega leta starosti niso zmožni izgovarjanja različnih glasov, potrebnih za govor, saj naj bi bilo njihovo grlo previsoko.
Da bi preverili to trditev, so raziskovalci analizirali več kot 1300 zvokov 15 gvinejskih pavijanov iz centra za primate v kraju Rousset-sur-Arc v Franciji.
V raziskavi so odkrili zvoke, primerljive z vokali a, e, i, o in u, ki so jih zaznali skozi njihovo oglašanje, kot so klici za parjenje, godrnjanje in dvozložni zvoki.
Čeprav gre za zanimivo odkritje, pa to še ne pomeni, da pavijani lahko govorijo, poudarjajo.
Pavijani lahko oponašajo glasove, ki spominjajo na samoglasnike, in uporabljajo različne vokalizacije v različnih situacijah, vendar jim manjka veliko kompleksnih pomenov, ki so vsebovani v človeškem jeziku.