Raziskovalci so na podlagi kosti iz jam Goyet v Belgiji, ki so jih sicer našli že v 19. stoletju, dokazali, da se neandertalci niso prehranjevali zgolj z mesom konj in jelenov, ampak tudi z mesom bližnjih, ki so umrli. Neandertalci so bili tako najverjetneje ljudožerci.
Kosti novorojenčka, otroka in štirih odraslih oziroma najstnikov, ki so živeli pred približno 40.000 leti, kažejo jasne znake lomljenja in rezanja, da bi prišli do kostnega mozga, so sporočili raziskovalci. Kosti so lomili na enak način kot kosti konj in jelenov, najdenih ob vhodu v jamo, s čimer so želeli priti do mozga, je pojasnil belgijski arheolog Christian Casseyas.
Gre sicer za kosti iz obdobja paleolitika, ki jih je sredi 19. stoletja našel oče paleontologije Edouard Dupont. Številne kosti, ki jih je zbral, so več kot stoletje ostale v arhivih belgijskega kraljevega muzeja naravne zgodovine. Ponovno so jih začeli raziskovati šele leta 2004.
Nedavno je skupina raziskovalcev pod vodstvom antropologinje z ameriške državne univerze v Kaliforniji Helene Rougier dokazala, da kosti, ki so jih našli v jami, kažejo, da so bili neandertalci kanibali.
Rougierjeva je za francosko tiskovno agencijo AFP dejala, da "lahko zaključimo, da so nekateri neandertalci tukaj umrli in bili pojedeni", kar je prvi primer v Severni Evropi. "Nekatere kosti so uporabili tudi za izdelavo orodja za brušenje kremena," je še povedala. Vzrok za kanibalizem medtem ostaja nepojasnjen.
Nekaj primerov kanibalizma med neandertalci so sicer našli že na območju Španije in Francije.
Kosti iz jam, ki se nahajajo na območju ardenskega gozda, sicer izhajajo iz obdobja, ko se je bližal konec življenja neandertalcev na Zemlji. Kmalu zatem jih je namreč nadomestil človek.