Košarkarsko leto 2020 onstran luže je mogoče razdeliti na dva dela: na prvega pred prekinitvijo zaradi koronske krize in na drugega poleti in jeseni, ko so verjetno najbolj nenavadno sezono v zgodovini končali pod posebnimi pogoji, največ smetane pa so pobrali košarkarji Los Angeles Lakers.
A slovenska zvezdnika ne moreta biti nezadovoljna. Luka Dončić je ekspresno osvojil srca navijačev in stroke ter se pri 21 letih že prebil med največje zvezdnike lige ter nakazal, da bo na vrhu ostal še dolgo. Nenazadnje je v začetku leta nastopil tudi na tekmi zvezd, s čimer je postal drugi slovenski košarkar po Goranu Dragiću, ki si je prislužil nastop na elitni tekmi. K zmagi ekipe LeBrona Jamesa je prispeval osem točk. Pri takrat še ne dopolnjenih 21 letih je postal najmlajši košarkar v prvi peterki tekme vseh zvezd po Jamesu leta 2005.
Toda nastop na tekmi zvezd za slovenske ljubitelje košarke morda niti ni bil vrhunec leta v NBA. Še preden se je športni svet obrnil na glavo, so številni navijači izkoristili, kot se je pokazalo pozneje, eno zadnjih priložnosti za ogled tekme lige NBA v živo. Konec februarja, prav na 21. rojstni dan in s tem na ameriško polnoletnost mladega zvezdnika Dončića, se je namreč njegov Dallas pomeril z Miamijem Gorana Dragića.
Slovenci, na tribunah se jih je zbralo 2000, so pripravili Američanom nepozabno vzdušje, na parketu pa je bil takrat stari maček Dragić boljši, njegova ekipa je slavila s 126:118. Dončića je tudi na tej tekmi mučila poškodba, letos je imel kar precej zdravstvenih težav, a je tudi zaradi navijačev stisnil zobe in zaigral. Dragić je sicer na "slovenskem derbiju" dosegel 16 točk, slavljenec Dončić pa 23.
Potem je sledil koronski mrk, več mesecev dogovorov ter nazadnje kompromisna rešitev: igrali bodo, nadaljevalo je 22 od 30 moštev, a brez gledalcev v varnem mehurčku v zabaviščnem parku v Orlandu. Tudi avgusta, ko se je vse začelo na novo, so si lahko slovenski ljubitelji tega športa obetali veliko. Zraven sta bili moštvi obeh Slovencev, in kot se je izkazalo pozneje, je Miami prišel zelo zelo daleč.
Dončić je nato končal prvi: 30. avgusta je Dallas dokončno premagala ekipa LA Clippers, tako da je lahko slovenski zvezdnik začel že razmišljati o novi sezoni. A prej je dobil še eno priznanje za številne presežke v tej - izbrali so ga v najboljšo peterko ob Giannisu Antetokounmpoju, Jamesu Hardenu, LeBronu Jamesu in Anthonyju Davisu. Na 61 tekmah je v povprečju dosegal po 28,8 točke.
In ko se je Dončić zaradi slovesa svoje ekipe začasno nekoliko umaknil iz prvih bojnih vrst pod koši lige NBA, je tja stopil Dragić. Njegov Miami se je namreč v končnici obdržal bistveno dlje kot Dallas. Pa ne le to, Dragić je bil ključen mož svoje ekipe in navijači ter sam Dragić lahko danes, ko se spominjajo dogajanja od avgusta do oktobra, pomislijo le na eno stvar: kaj bi bilo, če se Dragić ne bi poškodoval že v prvem dejanju velikega finala?
Do tam je Miami prišel s sprehodom prek Indiane (4:0) v zmagah, proti Milwaukeeju, ki je bil sicer najboljši v rednem delu, pa je za lepotno napako slednji dobil eno tekmo, toda Miamija ni mogel ustaviti. V finalu vzhodne konference so bili tekmeci Dragića in druščine košarkarji Bostona, ki pa tudi niso mogli ustaviti Dragića. Ta je skorajda na vsaki tekmi v končnicah presegel mejo 20 točk, nanizal je tekme s 25, 27, 29 točkami ... Tako uvrstitev v veliki finale ni bila več nobeno presenečenje, Miami je Boston odpravil s 4:2 v zmagah.
Za Dragića je bila to pri 34 letih prva uvrstitev v finale lige NBA. A nazadnje pravljica Gogija iz Kosez ni imela srečnega konca. Pa za to ni bil kriv sam. Morda bi lahko postal četrti Slovenec po Saši Vujačiću, Rašu Nesteroviću in Benu Udrihu s šampionskim prstanom, če ne bi bilo usodne prve tekme z jezerniki.
Poškodba stopala 1. oktobra je porušila vse načrte Dragiću in Miamiju. Ostal je brez druge tekme, tudi na tretji, ko so njegovi soigralci znižali zaostanek, ga ni bilo. Prav tako ne na četrti in peti, ko se je Miami reševal iz skorajda izgubljenega položaja. Spet je bil s svojimi soigralci šele na šesti, a videti je bilo, da ni pravi.
Konec sanj Dragića je bilo nato 12. oktobra. Poslovil se je z dvignjeno glavo in v bolečinah ter z zadnjimi petimi točkami v koronski sezoni. A slavil je vendarle Los Angeles, kar je bil za zasedbo jezernikov skupno že 17. uspeh v zgodovini tekmovanja.
Predal pa se Gogi seveda ni. Ko je prvo razočaranje popustilo, je poudaril, da ne bo vrgel puške v koruzo. Nameravam igrati še tri, štiri leta, je napovedal konec oktobra. Takrat še ni vedel, s katero ekipo. Pogodba se mu je iztekla, toda negotovost je trajala le do 21. novembra.
Potem ko so ga spodbudili pri klubu in ga presenetili tudi z velikimi plakati podpore po Ljubljani, in ob pomoči prijateljev, ki so mu vrt hiše navsezgodaj zjutraj prav tako okrasili s plakati, je sprejel edino logično odločitev: ostal je v Miamiju in za sezono 2020/21 napovedal nov lov na letos neizpolnjene sanje.