Po besedah Aleša Ivančiča, predsednika Zveze društev kurentov, prve omembe ptujskega fašenka segajo že v začetek 17. stoletja, ko je v mesto 18. avgusta 1610 prišla reformacijska komisija in ugotovila, da na Ptuju živijo pregrešno in jedo meso na postne dni.
"Če pridejo tujci na postne dni na Ptuj, prosi gostilničar župnika, naj mu spregleda post. Župnik je spregled odobril, nato pa so jedli meso tuji obiskovalci, vsi domači in celo služinčad. V mestu so bile v navadi pustne igre, ki so bile v prvem tednu v postu in za naslednjo nedeljo," po njegovih besedah potrjujejo pisni viri.
Čeprav naj bi omenjena komisija takrat mestu zaukazala, da nesmiselne pustne igre opustijo, je pustna tradicija ostala, saj so imeli pri ptujski invalidski upravi kljub prepovedi prirejanja pustnih plesov zaradi vojne v letu 1757 svoj pustni ples kot vsa leta poprej.
Razstava, ki bo na ogled v v prostorih trgovskega središča Qlandia, se bo lotila tudi novejše zgodovine kurentovih prireditev na Ptuju, saj bo med drugim pokazala, kako je potekalo prvo Kurentovanje leta 1960, kurenta v umetnosti domačega fotografa Stojana Kerblerja, na ogled bodo pokroviteljske reklame iz preteklosti, časopisni članki od leta 1960 dalje, plakati, ki so vabili na dogodek in drugo ohranjeno slikovno gradivo iz 60-letne zgodovine festivala.
Zveza društev kurentov združuje 23 društev z več kot 900 člani, kar pomeni, da je v zvezo vključena glavnina posameznikov, ki ohranjajo kurentovo obredje. Zveza je plod prizadevanj zainteresiranih društev, ki ohranjajo tradicijo kurenta in njegovega obredja. Dolgoletna želja posameznih društev in skupin je namreč bila, da bi se medsebojno povezala, saj bi to pripomoglo k doseganju skupnih ciljev. Ustanovljena je bila leta 2014 in ima danes status društva v javnem interesu na področju kulture.