Najboljšo velikonočno potico je spekla Jožica Dorniž iz Novega mesta. Za zmagovalno potico, za potici na drugem in tretjem mestu ter za tisto, ki si je prislužila posebno omembo, so na dražbi zbrali 750 evrov, so za STA dejali organizatorji.
Na prodaj so tudi vse preostale potice, ki so jih na festival prinesli iz vse Slovenije. Celoten izkupiček bo šel v dobrodelne namene, so kot organizatorji povedali v Termah Krka.
Največ potic je bilo orehovih, čeprav so te značilne zlasti za božični čas, ne pa za velikonočnega, so besede predsednika strokovne žirije festivala in avtorja knjige Potice iz Slovenije Janeza Bogataja navedli prireditelji v sporočilu za javnost.
Pri odločanju o nadevu se moramo po njegovih besedah najprej vprašati o primernih sestavinah, ki jih narekujeta ta letni čas in prebujajoča se narava. "Prav zato je ena najbolj značilnih velikonočnih slovenskih potic tista s pehtranovim ali skutno-pehtranovim nadevom, ki zaradi uporabe pehtrana v sladki kombinaciji tudi sicer velja za eno naših posebnosti," je dejal.
Na nekaterih območjih pečejo značilne pomladne potice tudi z nekaterimi drugimi nadevi, denimo z luštrekom, drobnjakom in makom, je dodal.
Potico je kot povitico prvič omenil Primož Trubar leta 1575, prvi recept zanjo pa je zapisal Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689.
Na festivalu velikonočne slovenske potice zmagala potica, ki govori o sožitju
Na prvem festivalu velikonočne slovenske potice na nacionalni ravni na Gradu Otočec je zmagala potica, v kateri so prepleteni orehov, pehtranov in makov zvitek.
