"V muzejih poteka razkuževanje, pripravljajo se oznake in smeri obiska razstav, nameščajo se zaščite na blagajnah in podobno, da bo torkovo odprtje potekalo čim bolj organizirano in ne bo prihajalo do kakšnih težav. Med drugim je treba pripraviti tiste, ki delajo na blagajni, da bodo ustrezno usmerjali obiskovalce, da jih ne bo preveč v prostoru," je dejala Aleksandra Berberih-Slana, sicer direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor.
Pri organizaciji dela in obiskov se ravnajo po smernicah, ki sta jih pripravila ministrstvo za kulturo in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Med drugim morajo na obiskovalca zagotoviti vsaj 20 kvadratnih metrov prostora ter omejiti uporabo predstavitvenih pripomočkov in drugih predmetov, ki se jih v običajnih okoliščinah obiskovalci dotikajo. Obiskovalci morajo upoštevati predpisano medsebojno razdaljo najmanj dva metra, poleg tega bo vstop v razstavne prostore možen le za posameznike, družine in manjše skupine. Če bo obiskovalcev več, pa se določi interval vstopanja, piše v priporočilih.
Plačilo vstopnine in nakupa v muzejski trgovini bo mogoče le brezgotovinsko, listanje publikacij v muzejskih trgovinah ne bo dovoljeno. Strokovnih vodstev po muzejskih zbirkah ter spremljevalnih pedagoško/andragoških programov, posvetovanj, okroglih miz in odprtij razstav ministrstvo zaenkrat ne priporoča. V skladu z navodili NIJZ je tako za zaposlene kot tudi obiskovalce obvezna uporaba zaščitnih mask in razkuževanje rok, vstopajo pa lahko le zdrave osebe, brez znakov okužbe dihal.
V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so na primer nabavili zaščitno opremo že ob začetku epidemije, zato zdaj s tem nimajo težav. Po ocenah Aleksandre Berberih-Slana so se ustrezno pripravili tudi drugi muzeji in galerije. Najbolj problematično se ji zdi določanje, kdo lahko pride na razstavo skupaj in kdo ne, večjih skupin pa niti ne pričakujejo, saj so šole in vrtci trenutno zaprti.
Zanje so v preteklih tednih prilagodili programe na spletu, kamor še vedno vabijo obiskovalce. "Še vedno priporočamo obisk teh vsebin. Na nas se sicer obračajo učitelji z vprašanji, ali bodo lahko prišli v muzej, v kolikor se šola začne. Ker imamo zelo dosti najavljenih skupin konec maja in v začetku junija. A na to trenutno ne znamo odgovoriti, ker ne vemo, če bo to dovoljeno," je dejala.
Skupnost muzejev Slovenije je sredi aprila opravila anketo med slovenskimi muzeji, ki je pokazala, da so do takrat zaradi zaprtja zaradi epidemije novega koronavirusa pridelali izgubo v višini pol milijona evrov.
"Tu gre za dejanske izgube, torej skupine, ki so bile najavljene, torej bi zagotovo prišle, a potem niso smele. Koliko je izpada še pri ostalem, ne vemo. Po koncu karantene bomo anketo ponovili, da ugotovimo, kaj je to obdobje pomenilo za vse nas. Ne vemo tudi, kaj bo s pogodbami s financerji oziroma ustanovitelji, zato težko načrtujemo aktivnosti do konca leta. Sproti se bomo poskušali prilagajati situaciji. Tam, kjer so plače delavcev odvisne od prihodkov, so nekatera delovna mesta tudi ogrožena," je še dejala Aleksandra Berberih-Slana.
Med muzeji in galerijami, ki so odprli vrata že v preteklih dneh, pa so Pokrajinski muzej Koper, Pilonova galerija Ajdovščina, Muzej vojaške zgodovine v Pivki in Kobariški muzej. Ta je vrata odprl 1. maja in tega dne si ga je brezplačno ogledalo 27 obiskovalcev.
Direktor Kobariškega muzeja Martin Šolar je za STA povedal, da so bili veseli prav vsakega obiskovalca, saj je bil muzej zaprt 50 dni. Kar dve tretjini obiskovalcev predstavljajo tujci (tretjina vseh obiskovalcev prihaja iz Slovenije, druga tretjina iz Italije, preostala tretjina pa iz drugih tujih držav), zato letos pričakujejo velik upad obiska. Letno sicer zabeležijo okrog 60.000 obiskovalcev, kar bi letos po obetavnem začetku tudi dosegli, je še povedal Šolar.