Mednarodno arbitražno razsodišče za šport v Lozani je namreč včeraj potrdilo, da si je ruska atletinja Ana Pjatih prislužila štiriletni dopinški suspenz.
Dopinški suspenz Pjatihove je stopil v veljavo 15. decembra 2016, z datumom začasnega suspenza, so še sporočili iz Casa. Pjatihova, ki so ji dokazali uporabo anaboličnih steroidov, je tako izgubila tudi vse naslove in dosežke v obdobju med 6. julijem 2013 in 15. decembrom 2016.
To je že drugi odkriti primer dopinga v tej disciplini na omenjenem tekmovanju. Rusinja je sprva na SP končala na četrtem mestu, tik pred Šestakovo, a je do bronaste kolajne prišla za zeleno mizo po tem, ko je bilo odličje zaradi dopinga odvzeto Grkinji Chrysopiyi Devetzi. Postopek bo zdaj nadaljevala Mednarodna atletska zveza (IAAF), ki je med letošnjim svetovnim prvenstvom v Londonu že podelila nekaj podobnih medalj, zdaj verjetno čaka to tudi Šestakovo.
"Odlično je, da se izredno resno dela na tem, da je dopinga čim manj, in je tako treba delati tudi naprej. Toda sama ta trenutek, na sedaj osvojeno medaljo, gledam z mešanimi občutki. Kot da mi je nekdo ukradel kakšen velik in pomemben trenutek v življenju. Že pred časom sem o tem pomislila, kaj sedaj odkrivajo in odpirajo to za nazaj. Tega tam nisem doživela, zame se ne bo nič spremenilo. Povsem drugače bi bilo, če bi na tekmovanju osvojila odličje, ko si na zmagovalnem odru, ko dvigajo zastavo. Ko se ta občutek osebnega nelagodja malo poleže, pa je, jasno, prav, da se tako dopinške primere odpira tudi za nazaj, da se razčisti in je to obenem opomin za mlade, da premislijo, ko se začnejo ukvarjati z atletiko, kaj je prav in da ni bližnjic," je za STA povedala 38-letna slovenska rekorderka, ki ima v dvorani s 15,08 m še vedno četrti izid vseh časov na svetu.
Osvojila je dve medalji, za tretje mesto na dvoranskem SP v Valencii 2008 in za drugo na dvoranskem EP v Torino 2009. "V mojem obdobju je bilo veliko izjemnih tekmovalk v troskoku, ki so na vrhu večne lestvice, težko je bilo priti na vrh. Rezultatsko bo to odličje iz Osake moja najbolj vredna medalja. Vsak, ki se ukvarja s športom, si želi medaljo z velike tekme. In vsak, ki trenira atletiko, ve, kako težko jo je dobiti na SP na prostem. Ta čas pa sicer še nimam takega občutka. Trener Ivane Španović in moj dober prijatelj Goran Obradović mi je junija, ko sem prišla na četrto mesto naknadno na olimpijskih igrah v Pekingu, dejal: 'Pa ti veš, da tvoja tekma v Pekingu še poteka'."
V Osaki je zmagala Kubanka Yargelis Savigne (15,28 m) pred Rusinjo Tatjano Lebedjevo (15,07 m) in omenjenima Devetzijevo (15,04 m) in Pjatihovo (14,88 m), sledila je Šestakova s 14,72 m. "Verjetno bi bila moja atletska pot drugačna, če bi že v Osaki osvojila bron, gotovo bi dobila kakšnega sponzorja več. Toda zdaj je to težko soditi in o tem razpredati. Pravzaprav nočem, moja športna pot je bila kljub temu zelo dobra in za nazaj ne moremo nič spremeniti," je menila Šestakova, ki je za Slovenijo prvič na veliki tekmi nastopila prav v Osaki. Slovensko državljanstvo je tekmovalka z dekliškim priimkom Martinović, ki je bila rojena v Kragujevcu, dobila 13. julija 2006.
"Vesela sem bronaste medalje iz Osake, to je neka uteha za skoke prek 15 m in četrto mesto v Pekingu. Da je zelo vredna, se bom začela zavedati pozneje, verjetno, ko jo bom tudi v resnici dobila. Obenem sem se vpisala v zelo ozek krog slovenskih dobitnikov kolajn na SP, doslej sta jih priborila le Gregor Cankar in Primož Kozmus. Ponosna sem, da sem ob tako velikih športnikih. Obenem bo to spomin za moje otroke in vnuke, da jim bom lahko pokazala, da sem osvojila zelo pomembno medaljo," je še dodala Šestakova.
Septembra lani je povila drugo hčerko Ivo; z možem in nekdanjim atletom Matijo Šestakom ima že od prej štiriletno hčerko Taro. Od začetka septembra bo zaposlena na Atletski zvezi Slovenije, delala pa bo na področju stikov z javnostmi in drugih projektih. Zadnjič je tekmovala 2. avgusta 2014 na državnem prvenstvu v Celju, konec maja lani pa je uradno končala športno pot, ki je bila zelo uspešna. Je slovenska rekorderka tako v dvorani (15,08 m) kot na prostem (15,03 m). Na olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu je bila 11.; na OI v Pekingu pa je leta 2008 v izjemnem finalu skočila 15,03 metra in osvojila šesto mesto.
Medtem pa je, kot je bilo že povedano, tudi na teh OI v kitajski prestolnici napredovala. Zlato je osvojila Francoise Mbango Etone iz Kameruna (15,39 m), brez srebra in brona na naslednjih mestih sta zaradi dopinga ostali Lebedjeva (15,32 m) in Devetzijeva (15,23 m); Etonejevi zdaj sledijo Kazahstanka Olga Ripakova (15,11), Kubanka Yargelis Savigne (15,05 m), četrta pa je Šestakova (15,03 m).