Knjigo so predstavili na Radiu Slovenija 60 let po tem, ko je takrat komaj polnoletna Marija Ahačič prvič prestopila studijske prostore in se na povabilo mojstra Bojana Adamiča udeležila glasbene avdicije, s katero se je začela njena uspešna pevska kariera.
Do največje uspešnice Tam, kjer murke cveto, ki jo je zapela z ansamblom bratov Avsenik, je minilo le nekaj mesecev. To je pripisala naključju in dejstvu, da so bili Avseniki takrat brez pevke. Njuno novo skladbo je odpela na Četrtkovih večerih, ki je bila takrat ena najbolj priljubljenih in poslušanih radijskih oddaj, sledilo je stalno mesto v ansamblu.
Z Avseniki je prepotovala vso Slovenijo, poslušalci so jo imenovali kar Murka, čeprav so nekateri menili, da poje o kumarah, ne o gorski cvetlici. "Sama sem to vedela, saj sem Gorenjka," se spominja Ahačič Pollakova.
Kasneje jo je življenjska pot odpeljala v Kanado, odšla je "za svojim ljubim". Kot Slovenka v Kanadi je bila zelo aktivna. Bila je med ustanovitelji radia Glas kanadskih Slovencev, za katerega je vodila pogovore z uglednimi Slovenci, med drugim z Milanom Kučanom, Janezom Drnovškom in Anžetom Kopitarjem.
V času olimpijskih iger je bila gostiteljica v jugoslovanski hiši, najbolj ponosna pa je na vokalno skupino Plamen, ki jo je ustanovila. Zborčku deklet slovenskega rodu je, kot pravi, vdahnila slovensko dušo.
Tečejo, tečejo nitke je njena tretja knjiga. Kot je povedala, jo je napisala predvsem zato, ker se toliko mladih seli ali želi preseliti iz Slovenije, ne zavedajo pa se, da ni vse tako enostavno. V tujini moraš biti poštenjak, naučiti se moraš jezika in trdo delati.
Čeprav ima dva domova, pa je Ahačič Pollakova prepričana, da domovine ne moreš zamenjati. Po njenem mnenju slovenske skupnosti v tujini občutijo veliko večjo pripadnost Sloveniji kot prebivalci v matici. Čudi jo, da otroci ne znajo prav veliko ljudskih pesmi, da so že povsem amerikanizirani. Enako kot ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije, ko je bila slavnostna govornica v državnem zboru, pa je poudarila, da smo Slovenci premajhni, da bi se delili. "Naša skupnost ne bi nikoli obstala, če bi se delila," je dejala Ahačič Pollakova.
Knjiga prinaša tudi besedila njenih pesmi ter ploščo s posnetki.