Nekaterim je darila pustil ponoči, mnoge pa je obiskal že v torek, na predvečer svojega goda, ko je s spremstvom, angeli in parkeljni obiskal marsikatero mesto in hišo.
Otroke je v teh dneh presenečal in obdaroval na številnih miklavževanjih, med drugim v Ljubljani in Mariboru. Marsikje so pripravili tudi Miklavžev sejem.
Miklavž ali Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira, današnji Demre v Turčiji, in je krščanski svetnik. Marsikje njegov god razumejo kot dan krščanske dobrodelnosti, saj se z materialnimi darovi spomnijo zapuščenih, revnih in osamljenih otrok.
Gre za enega najbolj priljubljenih svetnikov, saj je z njim povezano tradicionalno obdarovanje. Običaj izhaja iz Nikolajeve radodarnosti in solidarnosti. Ko sta mu starša zapustila premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa postal redovnik.
Nastop Miklavža s spremstvom in obdarovanje otrok sta postala javna prireditev med svetovnima vojnama. Po 2. svetovni vojni je taka oblika miklavževanja zamrla, saj je vlogo sv. Miklavža kot decembrskega obdarovalca na javnih mestih nadomestil dedek Mraz. V 90. letih 20. stoletja pa so Miklavževe javne nastope obudili. V sodobnem času so v večjih mestih obvezen sestavni del decembrskih prireditev.