Klemen Jaklič Svet24.si

Ustavni sodnik Jaklič trdi, da ni potreboval ...

Naj blok stoji na Pavšičevi ulici Svet24.si

Foto: Ponovno izbrali najlepši blok v Ljubljani

Damjan Žugelj Necenzurirano

Slovenski Watergate: tožilstvo zahteva preiskavo ...

zala tomasic Reporter.si

Janšev propagandist Tomašič zlorablja Nova24TV ...

mattias skjelmose Ekipa24.si

Groza! Tresočega kolesarskega zvezdnika so komaj ...

kyle-marisa-roth Odkrito.si

Nenadna smrt znane TikTok vplivnice

Luka Dončić Ekipa24.si

Dončič je kralj! Vsi se posebej pripravljajo na ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Magazin

Dve stoletji po izumrtju se bobri znova znova širijo po Sloveniji

Deli na:
Dve stoletji po izumrtju se bobri znova znova širijo po Sloveniji

Foto: Wikimedia

Bobri, avtohtona in staroselska živalska vrsta, ki je v Sloveniji v 18. stoletju izumrla, so se iz hrvaških naravnih rezervatov v zadnjih dobrih 15 letih predvsem po Savi vnovič razširili na območje vzhodne in jugovzhodne Slovenije. Poselili so že praktično vse Krkino ožje porečje, eno izmed bobrišč pa gradijo skoraj v središču Novega mesta.

Biolog novomeške območne enote zavoda za varstvo narave Andrej Hudoklin je za STA povedal, da se sledovi bobrov na Krkinih obrežjih pojavljajo na skoraj vsakem kilometru. Po ocenah biologov pa Krkina obrežja in spodnje dele njenih pritokov s približno 30 bobrišči naseljuje približno 300 teh velikih glodavcev.

Njihova vnovična prisotnost ima za naravno okolje, ki se z njihovo dejavnostjo vnovič samoobnavlja in biotsko krepi, ugoden vpliv. Po drugi strani pa sicer zaščiteni bobri za nekatere ljudi povzročajo škodo na vodnih obrežjih in obvodnih kmetijskih površinah, je dodal.

Bobrom, ki so nočne živali in rastlinojedci, sicer prijajo počasi tekoče vode z zemeljskimi brežinami ter obvodnim grmovjem in drevjem. Poleg za njihovo življenje, razmnoževanje in gradnjo bobrišč ugodnega okolja pa jih privlači tudi obilica za hrano primernega obvodnega rastja.

Pri svoji prehrani sicer niso izbirčni. Pozimi jedo predvsem mehkolesno drevesno lubje, spomladi pa se lotijo mladega obvodnega in vodnega rastja. Kot kaže, jim vse bolj prija tudi lubje sadnega drevja in posevki pšenice ter koruze.

Ker se bosta njihovo število in njihov vpliv na okolje še okrepila - samica na leto skoti od tri do pet mladičev, pa se bo treba v Sloveniji s tem vprašanjem soočiti tudi na državni ravni in sprejeti potrebne ukrepe, je opozoril Hudoklin.

Po njegovih podatkih so bobre oziroma bobrišča vrste evropski bober na Dolenjskem po 18. stoletju vnovič opazili pozimi 1998, tja pa so se naselili iz naselitvenih jeder v hrvaški Posavini in Podravini. Bobri so se vnovič naselili tudi v porečjih spodnje Save, Kolpe, Sotle, Drave in Mure oz. na celotnem obrobju jugovzhodne in vzhodne Slovenije.

V porečju Krke napredovanje bobrov spremljajo vse od njihovega vnovičnega pojava, njihova bobrišča pa so doslej našli vse od izliva do izvira te najdaljše dolenjske reke. Pred kratkim so eno izmed novih bobrišč odkrili tudi na obrežju hišnega vrta na novomeški Pugljevi ulici, tako rekoč sredi mestnega jedra. Sledovi bobrov so opazni tudi ob potoku Težka voda pri novomeški bolnišnici in drugod na novomeškem mestnem in primestnem območju, je še povedal Hudoklin.