V stranki Vesna želijo v vnemi za svojo agendo vse in še več. Ne le zapiranje TEŠ (kar seveda z vidika škodljivosti za okolje ni sporno), pač pa trdijo, da bi lahko z denarjem za investicijo v NEK 2 v Sloveniji »opremili vse strehe s solarnimi celicami in dosegli večkratnik proizvodnje jedrske elektrarne«. Česa pa ne povedo? Celo Nemčijo, ki je velik proizvajalec elektrike iz sončne energije, ko jim elektrike iz tega vira zmanjka, rešujejo jedrske elektrarne iz Francije in termoelektrarne iz Poljske. Soočenje z realnostjo pač.
Lansko poletje smo pri Reporterju objavili intervju z direktorjem družbe Eles Aleksandrom Mervarjem. Pravi, da se tehnologija sončnih elektrarn res hitro izboljšuje. Toda gre za nestanovitni vir. Na primer do sončne energije ponoči ne moremo priti. Od novembra do marca pa se možnost pridobivanja sončne energije zelo zmanjša. Kje boš dobil elektriko takrat? Seveda bi bila rešitev lahko v hranilnikih električne energije, vendar trenutno hranilnikov za tako velike količine energije (na primer za potrebe industrije) nikjer na svetu še ni. Tehnologije zanje še nimamo. Gre za tako enormne količine elektrike, da jih še ne znamo učinkovito za dlje časa shranjevati. Stvar pa brez dovolj zmogljivih hranilnikov električne energije ni izvedljiva. V svetu takšnega primera še ni.
Pri stranki Vesna in podobnih pravoverno zelenih strankah po svetu nas torej prepričujejo za skok v bazen, v katerem še ni vode, upajoč, da bo napolnjen z vodo v času, ko bomo še v zraku. Mar ni tveganje preveliko? Po besedah Mervarja v intervjuju naj bi bilo slovensko ogrodje proizvodnega sistema za električno energijo v prihodnje hidroelektrarne, nuklearka in sončna energija. Pri čemer je treba upoštevati, da tudi hidroenergija precej niha. Razlika nihanja hidro proizvodnje je lahko kar ena sedmina celotne porabe na letni ravni.
Potrebovali bomo torej še strateško rezervo. Elektrarne na plin, ki jih lahko uporabiš, ko »teče voda v grlo«. Vsaj glede na doseg sedanje tehnologije.
Še nekaj, česar verjetno širša javnost ne ve: leta 2018 je recimo Nemčija še vedno manj kot 50 odstotkov elektrike proizvedla iz nizkoogljičnih virov, pri nas smo imeli tovrstne elektrike prek 70 odstotkov. Kdo je torej bolj zelen?