Vstop novega igralca na parlamentarne volitve je drugačen od strank novih obrazov, ki so čakali vse do konca kot nekakšen deus ex machina. Kako naj zadrži politični kapital s predsedniških volitev, saj je Marjan Šarec tako rekoč ustvarjen iz nič, brez programa in ekipe, ki bi segala prek lokalne županske ravni?
Težko ga, denimo, primerjamo z ljubljanskim županom. Šarčeva človeka Brane Kralj in Igor Žavbi, ki ju ima za trdo jedro stranke, sta vaška fanta, kolega gasilca, kar po njegovih besedah pomeni, da so se sposobni odzvati in upoštevati hierarhijo pri odločanju. Zanj in očitno tudi za volivce je dovolj, če je župan operativen, čeprav je takšnih (pa seveda manj jezikavih) v Sloveniji več kot stotnija.
Pravi sicer, da je vsak predsednik stranke načeloma tudi kandidat za premierja, a prividno dodaja, da je cilj stranke Lista Marjana Šarca predvsem vstop v parlament s čim večjim številom poslancev. Kdo se bo torej znašel na njegovi listi? Ne kateri na begu iz potapljajoče se SMC? Si bo pomagal z župani?
Čeprav ga je na predsedniških volitvah podprla trda levica, je zmagoval v okrajih, v katerih sicer dobivajo desnosredinske oziroma pomladne stranke. Konservativce je prepričal s podeželsko govorico klenega gorenjskega kmeta Ivana Serpentinška, se skliceval na branje berila v cerkvi, ob tem pa govoril na partizanskih proslavah in žalil protikomunistične borce.
Bo ta novoobrazna populistična zmes z levičarskim ideološkim priokusom, ki jo nagrajujejo mladi volivci, zadoščala za še en pretres v slovenski politiki (zamenjavo poslancev v državnem zboru), po katerem pa se v Sloveniji kar naprej ohranja status quo. Do volitev, najverjetneje že junija, se bo dogajalo še marsikaj.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24