Krmilo »koalicije 50 +« glasov v državnem zboru, koalicije petih strank za izhod iz krize, kot so se sami poimenovali, prevzema izkušen politik z dolgo potjo (osamosvojitelj, nekdanji obrambni minister, predsednik vlade in predsedujoči Evropski uniji) in človek, ki uživa podporo ključnih voditeljev Evropske unije, to pa je v teh časih zelo pomembno.
Še preden je bil Janša izvoljen za mandatarja, sta mu ob podpisu koalicijske pogodbe čestitala tako predsednik Evropske komisije José Manuel Barosso kot nemška kanclerka Angela Merkel. Na drugi strani relativni zmagovalec predčasnih volitev Zoran Janković ni samo pogorel na glasovanju za mandatarja, pač pa ostal tudi brez podpore voditeljev EU.
Relativna zmaga Jankovićeve Pozitivne Slovenije ni bila samo šok za vse tiste volivce, ki so 4. decembra lani namenili svoj glas drugim strankam, ampak tudi šok za velik del mednarodne skupnosti (če ob tem izvzamemo navdušenje župana Velike Kladuše in prebivalcev Saraorcev v Srbiji, kraja v Šumadiji, kjer je Janković preživljal otroštvo).
Analitiki bonitetnih hiš so se začeli spraševati, kakšna država smo v resnici, da se stranke pri nas tako hitro vzpenjajo in padajo. To pomanjkanje stabilnosti po njihovem mnenju gotovo ni normalna evropska politika. Zadnji Kučanov politični eksperiment z Zoranom Jankovićem je gotovo pripomogel k znižanju bonitetnih ocen Sloveniji.
Milanu Kučanu, botru slovenske samozvane politične levice, se tokrat načrt zamenjave Boruta Pahorja z Zoranom Jankovićem ni izšel. Potem ko je Kučanov prvi politični izvršnik Gregor Golobič v prvem delu scenarija pokopal Pahorjevo vlado, se je Jankoviću v drugem delu zalomilo, saj mu relativni zmagi navkljub v parlamentu ni uspelo zbrati potrebnih 46 glasov in oblikovati nove vladne koalicije.
V vodo je najprej padel poskus politične korupcije (veliko zaslugo za to ima naš fotograf Primož Lavre, ki je obelodanil skrivno Jankovićevo sestankovanje z Virantovim poslancev v kavarni hotela Slon), nato pa se je še pravočasno sam razkrinkal Jani Soršak, očitno res Jankovićev »speči krt« v Državljanski listi. Nekdanji varuh konkurence se je z druščino, s katero je interesno povezan (s kolegi odvetniki Andrejem Simoničem, Mirom Senico in Stojanom Zdolškom ter predsednikom uprave Modre Zavarovalnice Borutom Jamnikom), očitno zelo tesno približal Zoranu Jankoviću.
Po volitvah je odpadla maska domnevno učinkovitega politika Jankovića, ki se je najbrž dal vpeti v Kučanov načrt tudi iz lastne preračunljivosti: da poskuša vplivati na postopke, ki jih proti njem vodijo pravosodni organi in davčna uprava ter iz državnih virov (proračunskih sredstev in kreditov državnih bank) krije globoko finančno luknjo, ki je ostala za njegovim županovanjem v Ljubljani.
Ne bo presenečenje, če Janković ne bo ponovno kandidiral na nadomestnih volitvah v marcu za župana prestolnice, in bo raje, kot je že napovedal in kot mu je najbrž svetoval njegov politični mentor Kučan, gradil stranko po terenu. In tako čakal na novo priložnost.
Njihovi propagandisti že pišejo, da bo »nova oblast na prihodnjih volitvah skoraj neizbežno pogorela in Janša bo odtaval v zgodovino«. Nadaljnja politična strategija Kučanovega omrežja je tako predvidljiva. Novo Janševo vlado so začeli spodkopavati, še preden je nastala in je bil predsednik SDS v parlamentu potrjen za mandatarja. Ti ljudje bodo naredili vse, da se v najkrajšem možnem času vrnejo na oblast. Zato ji bodo najbrž nagajali na vsakem koraku in se kljub kriznim razmeram obnašali prav nič konstruktivno oziroma državotvorno.
Govorili bodo eno, delali drugo. V njihovih rokah ni samo instrument politične opozicije, Kučanovo omrežje bolj ali manj obvladuje številne družbene podsisteme: velik del gospodarstva in civilne družbe (še posebno nekatere velike sindikate in dominantne medije).
Med drugim tudi tako pomembno institucijo, kot je računsko sodišče. Predsednik slednjega Igor Šoltes najbrž kar tako ne pije čaja s Kučanom v slaščičarni Zvezda.
Po sobotni izvolitvi za mandatarja je lov na Janeza Janšo odprt. V bistvu je že vseskozi, saj gre za sovražnika št. 1 Kučanovega klana. Nič novega torej. Slovenija pa gre vendarle naprej!