Menim, da se na levici motijo. Njihov veliki naskok na ustavodajno večino v državnem zboru jim namreč ne prinaša politične nirvane, temveč se jim odpirajo vrata pekla.
Če levici veliki met res uspe in pridobijo ustavodajno večino, se vprašajte, v kakšnih okoliščinah bo ta večina obstajala in kako bo lahko stabilna. Odgovor je enostaven, obstoj in stabilnost bo zagotavljal zgolj arbiter iz sivine, tako kot vedno. Trenutno čudna evforija na levem delu slovenske politike, pomešana z iracionalnim strahom pred predsednikom SDS, tako imenovano mlado levico precej pasivizira in jo premetava v obdobja, ko je bil njen program zaustaviti desnico.
Resnici na ljubo, desnico so že ustavili, niso pa ugotovili, da je glavna bitka povsem drugje, v spopadu z lastnim trdim jedrom. Teoretično lahko čez pol leta levica doseže ustavodajno večino, toda njena evforija bo trajala natančno do prve klice njihove sivine. In tam bo nastal problem. Bodisi če se bo na klice odzivala, kajti odgovornost bo njena, korist pa v Murglah, bodisi če se ne bo odzivala, saj se bosta ponovili epizodi Pahorja in Bratuškove.
Spomnimo, k prvemu se je v kabinet zavlekla rdeča sivina v podobi Kučana in zahtevala njegov odstop s pozicije predsednika vlade ter nadomestitev SD s političnim projektom Pozitivne Slovenije, k drugi pa je taista rdeča sivina ponovno zašla v kabinet bojda na debato o makroekonomskih kazalnikih, ko je odšla, pa je razpadla Pozitivna Slovenija, vlada in začel s je vzpon SMC.
Vse to je paradoksalni pekel levice, sivina ji res omogoča politični in medijski inženiring, vendar pa hkrati zahteva, da se stranke in poslanci transformirajo v njihove instrumente. To bi moralo levico resno skrbeti, kajti če uspe projekt ustavodajne večine z rdečo sivino, ne bo nobene šale, saj gre za ultimativno moč, ki se jo lahko doseže v demokratičnem sistemu.
Kar vam hočem povedati, je: če Židan in prijatelji danes ne vstopijo v bitko z murgelskim omrežjem, lahko računajo, da bodo kljub epohalni zmagi zgolj sluge ali, kot je odlično povedal v svoji kolumni Vinko Gorenak, straniščni papir, ki se po uporabi zavrže. Če bo primarno SD začela bitko nekje na sredini potencialnega mandata, je največja verjetnost, da bo Židanova usoda podobna Pahorjevi ali tisti Bratuškove, SD pa, ki je komajda preživela Pozitivno Slovenijo, SMC in zdaj nekako skuša koeksistirati s Šarcem, bo šla na ultimativno margino, tako kot SLS.
Resnici na ljubo, desnico so že ustavili, niso pa ugotovili, da je glavna bitka povsem drugje, v spopadu z lastnim trdim jedrom.
Levem polu tudi ne priporočam, da si tako silno želi doseči volilno zmago, ki bi na političnem prizorišču pometla z desnico in mu omogočila ustavodajno večino v državnem zboru. V politični zgodovini se je izkazalo, da se za nobeno stranko, ki je imela ustavodajno večino, stvari niso iztekle dobro.
Takšna koncentracija moči v rokah ene politične strani je namreč prevelika skušnjava, ki se ji ne bi mogli upreti tudi najbolj pošteni politiki, saj ustavodajna večina ni zelo daleč od popolne oblasti. In moč zaslepi, posebno politike. Če v ta kontekst dodamo, da sivina lahko vedno vleče poteze, ker se ji leve stranke vedno upognejo, potem napovem: če resnično pride do tako silne dominacije levega pola, bo to tudi njen zenit. Morda celo pokol, po katerem se levica dolgo ne bo mogla več postaviti na svoje noge.
Nenazadnje levičarje lahko doleti zmaga, za katero bodo neizbežno plačali visoko ceno predvsem zaradi tega, ker je bil predsednik SDS dolga leta njihova edina prava programska točka. Državi bodo zavladali programsko izpraznjeni in rahlo dezorientirani, saj med njimi in volivci ne bo več zgodb o kleptomanskih in sadističnih neoliberalnih in protofašističnih desničarjih, ampak bo ostala samo še zgodba o tem, kaj počnejo oni sami.
In požreti bodo morali vrnitev stare ekipe v bančno-finančni svet, inkarnacijo tajkunov in dogovorne ekonomije na ravni upravljanja paradržavnih podjetij. Glede na to, da slovenske interesne skupine rade prenašajo svoje spopade v javnost, bo posledično padalo zgolj po velikih zmagovalcih volitev. Povedano drugače, ko bo nov zajeb na NLB ali pa ko bo spet razkrita kakšna velika korupcija v državno vodeni ekonomiji, kazanje s prstom na desnico ne bo več kredibilen odgovor za javnost.
Če v izvajanju politične obrti na levem delu političnega spektra danes ne razumejo, da oni javno vlečejo poteze sivine in pri tem sami odgovarjajo za te poteze, sivina pa preži varno v zavetju, potem jih čaka neizbežen kolaps. Zato si levičarji zapomnite moje besede: ne želite si moči, ki se ji ne morete upreti, in sivine, ki se ji ne upate postaviti po robu. Če SD politično ne umori svoje sivine, bo od nje po štirih letih ostala zgolj strankarska lupina.