Prejšnji teden je evroobmočje pretresel zanimiv precedens, slovenska policija je v koordinaciji s slovenskim sodstvom in tožilstvom vdrla vanj in nediskriminatorno zaplenila (beri pokradla) dokumentacijo. Argumentacija za to je bila s strani tožilstva kar preprosta: Banka Slovenije, ki po tožilstvu ni del ECB, ni predala zahtevane dokumentacije, zato slovenskemu tožilstvu ni preostalo drugega, kot da vdre in jo ukrade. Ker je s tem dejanjem narobe prav vse, dovolite, da razložim, zakaj prav ta akcija kaže, v kako divjem in institucionalno razpadlem sistemu živimo.
Za začetek poglejmo razliko med nekaterimi odmevnimi akcijami hišnih preiskav slovenske policije. Zakaj? Zato da bo nedvoumno jasno, kaj so na tožilstvu in policiji tokrat naredili. Čeprav smo doživeli velik medijski pretres zaradi policije v slovenskem parlamentu, je potrebno razumeti, da njena takratna tarča, to je Alenka Bratušek in katerakoli že inkarnacija Pozitivne Slovenije je bila tedaj v obtoku, nista bili nič drugega kot osebi zasebnega prava. Politiki in politične stranke niso nobena posebna institucija. Podobno je bilo s preiskavami na NLB. Ta banka je samo podjetje, ne glede na to, kakšno vlogo v resnici igra v slovenskem bančno-finančnem sistemu. Zakaj je bilo to treba napisati? Zato da bo lažje razumeti, da Banka Slovenije ni institut zasebnega prava kot politične stranke, ki začasno gostujejo v parlamentu, ali paradržavne banke, v tem primeru tudi ne obstajajo nobeni skrivni dokumenti. Prav nasprotno, Banka Slovenije je institucija, ki je zakonsko in ustavno definirana in v njej ni skrivnih ali neznanih dokumentov, ampak proceduralni dokumenti, ki so nastali po institucionalni poti. In to dejstvo je pomembno, kajti glede na institucionalno vlogo Banke Slovenije obstajajo tudi pravila, po katerih se izroča dokumentacijo oziroma obstaja mehanizem, po katerem se z dokumentacije umika zaznamek zaupno.
Saj razumete, kajne? Tožilstvu, sodstvu in policiji ni treba vdirati v Banko Slovenije, tako kot k Petriču, Jankoviću, v prostore SDS, v parlament ali v NLB, treba je le slediti proceduri za pridobivanje katerekoli oblike dokumentov. Povedano drugače, Banka Slovenije je del slovenskega institucionalnega okvira, in če je tako, je jasno, da so vsi dokumenti dosegljivi. Seveda, če se upošteva procedura in če so podani konkretni razlogi za pridobitev dokumentacije. Kljub temu so vdrli v Banko Slovenije in nediskriminatorno pobrali dokumentacijo. Kaj vam to pove o načinu razumevanja pravne države, ustavnega reda in institucij pri slovenski policiji, tožilstvu in sodstvu? Morda to, da imate opravka z udbovskim razumevanjem institucij?
To pa nikakor ni vse. V zagovor svojega dejanja so na tožilstvu pojasnili, da Banka Slovenije ni del ECB in da tako ali tako ni hotela izročiti zahtevanih dokumentov. Prvo je noro, saj če Banka Slovenije ni del ECB, potem Slovenija ni del evroobmočja in posledično tudi evro ni plačilno sredstvo v Sloveniji. Toliko o funkcionalni pismenosti na slovenskem tožilstvu. Še več, na tožilstvu so popolni bedaki, ko so nediskriminatorno zaplenili del dokumentacije, ki je regulatorni del evroobmočja – saj razumete, tisti, ki so zaplenili interno dokumentacijo ECB, zdaj hkrati trdijo, da Banka Slovenije, kjer so dokumentacijo plenili, ni del ECB. Drugič, na eni strani stoji tožilstvo in trdi, da zahtevanih dokumentov Banka Slovenije noče dati od sebe, na drugi strani Banka Slovenije trdi obratno. Kaj je res, nepoučeni ne more vedeti, vemo pa, da je slovensko tožilstvo obremenjeno z resnimi koruptivnimi tveganji in da je njihova zgodovina polna odločitev, ki so kriminalna dejanja po definiciji ali pa demonstracija popolne in neverjetne stopnje retardirane nesposobnosti. Tezo, da so bedaki na strani tožilstva, potrjujejo tudi trditve tožilstva, iz katerih je moč razbrati, da so skupaj s policijo poskusili preučiti predmet podrejencev, pa tega niso znali ali hoteli. Potem so v ihti prišli in pobrali vse, kar jim je prišlo pod roke, tudi tisto, do česar se dostopa po posebnem protokolu.
Pa še ena prilika priča, kdo bi pri tem lahko bil nor. Parlamentarna komisija pod vodstvom Logarja je prav tako zahtevala dokumentacijo iz Banke Slovenije in jo dobila, sploh ni bilo govora o temu, da se česa ne da dobiti, se zadržuje ali blefira, da dostop ni mogoč zaradi klavzule zaupno. Pa saj veste, kaj bi se moralo zgoditi, če bi guverner Banke Slovenije protizakonito zadrževal uradno dokumentacijo? Moral bi biti ovaden. Je Jazbec ovaden? Ne, ni. Torej? Fišer je vlomil v Banko Slovenije in v zavetju institucionalnih kolobocij s pomočjo policije kradel dokumente evroobmočja!
Če vas še vedno moti, da je bilo nekaj pod oznako zaupno, povejmo, da se ta zaznamek lahko naredi in odvzame in da je tak postopek protokoliran. Tudi če vam danes razlagajo, da so bili v Banki Slovenije nekateri zajebani dokumenti, ki so jih z alibijem ECB in pod oznako zaupno skrili pred javnostjo, iz tega še ne morete izpeljati, da se tam skriva karkoli neregularnega ali zarotniškega. Zakaj? Ker normalen svet enostavno tako ne deluje. Zaupna informacija je samo zaupna, obstaja definicija, kdaj je zaupna, obstaja tudi protokol zaupnosti. Prav? Kajti to je vse. Zdaj, po Fišerjevem in Furlanovem vdoru v Banko Slovenije, lep kos dokumentacije evroobmočja ni več zaupen, ampak je nenadoma postal odprt za preprodajo informacij, špekulacije in informacijsko raketiranje, da o medijskih linčih niti ne govorimo. Tudi zato norijo na ECB.
Razumem, da želijo različne ekipe obglaviti Banko Slovenije, ki je med njimi in njihovimi privatizacijskimi načrt, in se gredo monetarno Patrio, razumem tudi, da instrumentalizirajo medije, težko pa je razumeti, da so uprizorili institucionalni vlom v evroobmočje, pokradli (ja, pokradli, saj niso upoštevali institucionalnih protokolov) dokumente in zdaj menijo, da se ni zgodilo nič posebnega. To so jebeni debili po definiciji in, ja, tako je videti institucionalni sistem po slovensko. Kako debilno in patetično bo delovala ta država, bo jasno, ko bodo mediji začeli objavljati ukradeno dokumentacijo, ki jim jo bosta predala tožilstvo in policija. Tako kot to vedno delata, ta gnojna in gnusna zaščitnika parazitov.