Videti je, da bomo že poleti dosegli najpomembnejši cilj prve petletke Boruta Pahorja. Julija prihaja k nam veliki hazjajin, Vladimir Vladimirovič Putin. Kako velik dosežek je to, kaže korespondenca, ki sledi v nadaljevanju. Poglejmo najprej Pahorjevo vabilo Putinu:
Nadvse cenjeni Vladimir Vladimirovič,
v neizmerno veliko čast mi je, da lahko povabim vašo ekscelenco na slovesnost ob 100. obletnici Ruske kapelice, ki je bila – kar vam je kot dolgoletnemu odličnemu pripadniku KGB nedvomno dobro poznano – postavljena spomin vašim vojakom, ki jih je med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič zasul snežni plaz. Poudarim naj, da v naši lepi mali in, kakor upam, kmalu spet socialistični republiki z velikim veseljem častimo mrtve, ki so preminuli zaradi višje sile. Tako izkazovanje sočutja je namreč dosti bolj fotogenično, kakor bi bil denimo pokop mrtvih, ki ležijo po tankovskih jarkih in rudniških jaških širom dežele. Ti pomorjeni imajo namreč hudo napako – ni jih pokosila višja sila, temveč roka pravice, oziroma roka maščevalka našega ljudstva, kakor bi rekel tovariš Tito. Zato so tudi njihova trupla žal drugorazredna… Ampak pustimo to in se vrnimo k Ruski kapelici, kjer se nam v nedeljo 31. julija 2016 – zlasti, če se nam bo tam, kakor srčno upam, pridružila vaša visokost – obeta naravnost fantastičen dan.
Z najodličnejšim spoštovanjem in v pričakovanju vašega prihoda, Borut Pahor
Putin odgovor je bil kratek in ubijalski: В этот день не будет возможным. У меня есть другие обязательства, Putin*
Vsakemu državniku bi ob takem sporočilu srce padlo v hlače. Vsakemu.! Razen Pahorju. Ta je nemudoma spisal še eno vabilo:
Nadvse cenjeni Vladimir Vladimirovič!
So what!**, če ne morete 31. julija! Pridite pa kak drug dan. Po vaši izbiri. V naši lepi mali – in kakor sem vam že obljubil, kmalu spet socialistični – republiki, je prilagajanje datumov dnevnim potrebam že zdavnaj postalo folklora. Dan, ko smo se uprli kasnejšim zaveznikom – kot sami veste, je bila vzrok naša velika simpatija do prisrčne naklonjenosti, ki sta si jo tedaj izkazovala veliki Stalin in močni Afolf – denimo praznujemo 27. aprila, čeprav se je vse skupaj ponesrečilo že dan poprej. Dan osvoboditve praznujemo 9. maja, kakor je hotela (in kakor je tudi edino pravilno) slavna rdeča armada, ne pa 8. maja, kakor so želeli zmedeni zahodni zavezniki … Kot vidite, uskladitev datumov ni noben problem. Če se vam zdi primerno, smo vselej pripravljeni v vašo čast uporabljati tudi julijanski koledar.
Z najodličnejšim spoštovanjem sem vam vedno v vsem na razpolago, Borut Pahor.
Zlata Prinašalka
Avtor karikature: Lan Seušek
* Na ta dan ne bo mogoče. imam druge obveznosti, Putin
** In kaj potem!