O tem so nas podrobno poučevali veliki snovalci takratnega sistema Edvard Kardelj, Roman Albreht in še marsikdo. Spominjam se, ko sem na takratnem centralnem komiteju komunistične stranke na Tomšičevi ulici v Ljubljani, spremljala njihovo sejo, ki jo je vodil Milan Kučan in so (proti koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja) razpravljali – tudi o stavki, je visoki politik Sergej Kraigher rekel, da pri nas ni stavk, je prekinitev dela. Kučan pa je pribil v tem smislu – kakšna prekinitev dela, delavci pač stavkajo, štrajkajo.
Takrat je Kučan veljal za precejšnjega naprednjaka v primerjavi s starimi komunističnimi kadri. Danes je povsem vseeno, kako se vse to, kar počnejo zdravniki, tožilci, sodniki, državni birokrati, imenuje, jasno je, da vsi hočejo višje plače in da je med ljudmi zavladalo vsesplošno nezadovoljstvo.
Hkrati pa se vse bolj razgaljajo razmere v zdravstvu. Zdravniku E. Breclju se je pri razkrivanju anomalij zdravstva v javnosti pridružil še Samo Zver – Evropejec leta – ki prav tako vidi veliko nepravilnosti v zdravstvenem sistemu in pri delu posameznikov. Dva zelo dobra zdravnika, ki si z bitko za odpravo anomalij, korupcije grenita življenje in delo. Tako je pri nas.
Upajmo, da je Golob vsaj gospodarstvenikom prišepnil, kaj namerava, saj gospodarstvo potrebuje stabilno poslovno okolje, da ne bo šlo vse »k vragu«.
Da pa zdravniki lahko delajo 16 ur neprekinjeno in jih zato plačujemo, je pa skrajno neodgovorno. To dovoljenje pomeni, da se tisti, ki to dovoljuje, igra z življenji ljudi. Razen seveda, če ni osem ur t. i. dežurstva, ki ga zdravnik lahko praviloma prespi?
Ekonomist M. Lahovnik pravi, da se je vlada ujela v past, ko je enim obljubljala in s tem provocirala še druge. Zdaj ne more in ne sme popustiti, saj se bodo sicer zbudili drugi, npr. učitelji, ki jih je precej več kot zdaj stavkajočih.
In če je glavni problem sistema javnih plač uravnilovka, kot trdi Lahovnik, je vse skupaj še slabše! Razlike v plačah so zdaj kar velike, problem je bolj v sistemu, ki omogoča, da plačo dobivajo tudi tisti, ki malo ali nič ne delajo. In smo pri Meščevem »štempljanju«.
V javnem sektorju je vse preveč pomembna prisotnost, ne pa opravljeno delo. A nezadovoljstvo povzroča predvsem plačni nered in izpad avtoritet, šefov, ki v tem sistemu nimajo vodstvenih orodij, kompetenc. Bo Golob lahko rešil vse to? Očitno samo tako, da bo čez noč spremenil sistem in postavil nov plačni sistem.
Sicer pa – a tudi zasebno zdravstvo stavka? Zakaj bi? Zanimivo bi bilo videti, kako zdaj stavkajoči zdravniki v javnem zdravstvu delajo v zasebnem? V nekaterih bolnišnicah so zdravnikom to možnost ukinili.
In kaj zdaj sploh dela ministrica za zdravje V. Prevolnik Rupel? Z zdravniki se ne pogaja, sestaja pa se z direktorji zdravstvenih domov, da bi ugotovila, kako na njihovo delo vpliva stavka. Snuje zdravstveno reformo? Strategijo za razvoj zdravstva je pripravila. Upam, da se bo vsak čas pojavila pred vlado in državnim zborom s kakšnim dobrim sistemskim zakonom.
O tem, o svojih načrtih vlada nič ne govori. O njih naj bi se pred dnevi pogovarjali na koalicijskem vrhu, a so se odločili, da njihovi načrti ostanejo skrivnost. Bianco menice pa jim na volitvah vendarle nismo dali, takrat so obljubili veliko stvari in jih potem še zapisali v koalicijsko pogodbo! Če so kaj spremenili – morajo povedati.
Se bojijo, da bodo spet malo uresničili in bodo potem deležni kritik, da obljub ne uresničujejo? Skratka, spet ne vemo, kaj nas čaka. Upajmo, da je Golob vsaj gospodarstvenikom prišepnil, kaj namerava, saj gospodarstvo potrebuje stabilno poslovno okolje, da ne bo šlo vse »k vragu«.
U. Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora, pa je dovolila, da jo je sprovociral Pavel Rupar, nekdanji poslanec SDS, ki je ustanovil stranko Glas upokojencev in v parlament vložil zakon o izredni uskladitvi pokojnin. Ni uspel, glasno pa se je v parlamentu prepiral s predsednico. Rupar se zaveda velike volilne baze upokojencev. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo nastal novi Desus.
Desus so, žal, zavozili, pozabili so, da so upokojenci levi in desni, ljudje z veliko izkušnjami in jih levi ali desni ekstremizem praviloma ne zanima. Desus je postopoma postal podoben Levici in premalo upošteval interese upokojencev – in poniknil. In kje je zdaj Desus? Za zdaj kaže – nikjer. Če bo Glas upokojencev postal podaljšek SDS ali NSI, ga čaka enaka usoda.
Podobno se izgublja tudi SLS. Zelo blizu nič je. Če ne bi A. Logar težil k nekakšni izrazito urbani stranki, bi lahko pritegnil SLS, ki ima dobro lokalno mrežo, na eni strani in Desus na drugi. Tako bi povezal levo in desno, mesto in vas … A četudi bi hotel, takšni načrti se težko oz. sploh ne uresničijo, a predvsem zaradi posameznikov, ki želijo biti na vrhu, tudi na vrhu tistega, kar očitno propada. Kdo že vodi SLS! In kdo Desus?
Smo pa tudi sredi koalicijskega šova. Pravosodna ministrica D. Švarc Pipan je prevzela objektivno odgovornost zaradi očitno neracionalnega, nepremišljenega nakupa predrage stavbe, potem pa se spopadla s svojo stranko SD in T. Fajon. Osebno naj ne bi bila nič kriva, nič vedela? Pravzaprav zdaj razlaga, da je bila na ministrstvu nekakšna lutka, saj so mnogi delali mimo nje.
In ona naj bi zdaj razkrinkala zakulisne akterje na ministrstvu za pravosodje in zunaj njega, organizirano, kar kriminalno skupino, ki ji je podtaknila nakup stavbe v vrednosti skoraj devet milijonov evrov? Vpleteni naj bi bili bivši Janševi kadri in tudi člani SD. O, ti, ti, Janša! Zdaj se vpletaš še v koalicijske posle!?