Kolumnisti

O policijskem preverjanju šoferjev, ali imajo v krvi več kot 0,0 promila alkohola

Deli na:
O policijskem preverjanju šoferjev, ali imajo v krvi več kot 0,0 promila alkohola

Ko sem bil še »nesrečnik« pri Delu, sem nekega miličniškega strokovnjaka vprašal, koliko lahko popijem, da ne bom presegel meje 0,5 promila alkohola v krvi. Dejal je: »Eno malo pivo, en deci vina ali pol deci žganja.« Ampak za 0,0 je tudi to preveč.

Minuli teden je naša prometna policija začela preverjati šoferje, ali imajo v krvi več kot 0,0 promila alkohola. Potem ko so pred nekaj tedni kontrolirali šoferje, ali so privezani, hočejo zdaj preprečiti tudi najmanjšo količino alkohola za volanom.

A če primerjamo ti dve policijski akciji, je tista, da morajo biti v avtu šofer in sopotniki privezani, uzakonjena s predpisom. Sicer ne vem, ali prometni policisti kaznujejo tiste šoferje, ki presežejo 0,0 promila alkohola v krvi ali ne. Ampak če jih kaznujejo, delujejo protizakonito. Uradno je za šoferje še vedno dovoljena količina alkohola v krvi 0,5 promila.

Pa ne zagovarjam alkohola za volanom. Nasprotno! A ko sem pred kakimi petdesetimi leti še urejal Delovo stran o kriminalu in prometnih nesrečah, me je vrh prometne policije pokaral, ker sem objavil kolumno, da naj bi namesto 0,5 promila veljala popolna abstinenca, torej 0,0. Kolumno je napisal neki policijski inšpektor, ki je svoje prispevke pisal pod psevdonimom. Kajti včasih se ni popolnoma strinjal s tedanjo milico.

Ko so v vodstvu republiške prometne milice to kolumno prebrali, so zbesneli in od mene zahtevali, naj povem, kdo je tisti pisec. Sumili so pravega, a jaz sem to zanikal. Na vprašanje, kdo pa je anonimni pisec, sem dejal, da neki sramežljiv možakar.

Vseeno so me poklicali, naj se udeležim nekakšnega slovenskega prometnovarnostnega srečanja, ki ga je sklicalo vodstvo prometne milice. Prisotni so bili prometni strokovnjaki, zdravniki, pa tudi predstavnik pridelovalcev vina. In jaz sem trmasto zagovarjal 0,0 promila alkohola, saj sva bila s piscem te kolumne prijatelja. Pa mi je neki medicinski strokovnjak zatrdil, da imajo nekateri ljudje že po naravi 0,2 promila alkohola v krvi, četudi ne spijejo niti kapljice alkohola. Ti bi bili z 0,0 promila prizadeti.

Zato sem predlagal, da naj uzakonijo 0,0 promila, policisti pa naj tolerirajo do 0,2 odstotka. To sem podkrepil z dejstvom, da je bila takrat ukazana omejitev vožnje tolerirana z 20 odstotkov hitrejšo vožnjo, kar ni bilo javno znano. Skratka če si tam, kjer je bila omejitev 60 km na uro, vozil manj kot 72 km na uro, te niso kaznovali, ker pač miličniški merilniki niso bili dovolj natančni.

Takrat pa je poskočil predstavnik vinarjev in z grozo povedal, da poslej šoferji ne bodo smeli popiti niti kozarčka. Ta slovenski argument je prevladal, ker so me v republiškem prometnem vodstvu seveda močno preglasovali.

Priznati pa moram, da akcija 0,0, ki se jo zdaj gredo policisti, le ima smisel. Če bodo šoferji mislili, da bodo kaznovani že za manj kot 0,5 promila, in se bodo vzdržali vsakega alkohola, potem se s to akcijo strinjam. Seveda če nihče ne bo kaznovan, če bo imel več kot 0,0 promila, a manj kot 0,5 promila alkohola v krvi.

Kako je treba ravnati z našimi šoferji, se je pokazalo leta 1973. Takrat je bilo na naših cestah 700 mrtvih. V začetku naslednjega leta je policija zagrozila še z več novih šoferskih prekrškov, ki to do takrat niso bili. Naslednje leto je število mrtvih upadlo za 150. Seznam novih prekrškov je bil namreč tako dolg, da ga naši volanarji sploh niso več vedeli, ali sploh še vozijo pravilno. Nekaj podobnega zdaj počne naša vlada, ki tako množi zakone in podzakone, da nikoli ne veš, kdaj te bodo rubili. Ampak s tem slednjim se pa ne strinjam.