Tokrat me je presenetila višja sodnica na upravnem sodišču Darinka Dekleva Marguč, ki kandidira za ustavno sodnico. Ob teh kandidaturah za najvišje javne funkcije v državi je v vseh demokratičnih državah običajna podrobna obravnava vseh kandidatov. Izvedeli smo, da je Darinka Dekleva (tedaj še brez priimka Marguč) evidentirana na seznamu udba.net oziroma v centralni evidenci nekdanjega Sekretariata za notranje zadeve SRS, pod katerega je sodila tudi SDV.
Sodnica nima šifre glede sodelovanja z SDV, ima pa zapisano kaznivo dejanje po členu 191. iz leta 1986. Po tedanjem kazenskem zakoniku je šlo za zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic. Mar je kandidatka za ustavno sodnico pred 30 leti storila to kaznivo dejanje? Za pojasnilo smo prosili upravno sodišče, vendar nas je predsednica sodišča Jasna Šegan odpravila, češ da sodišče nima dostopa do kazenske evidence. Na našo prošnjo, naj nam prenese pojasnilo Dekleve ali nam omogoči stik z njo, je odvrnila, da gre za sodničino kandidaturo, zato jo bomo morali poiskati sami.
To je nivo predsednice upravnega sodišča! Vseeno nam je uspelo dobiti interno številko Deklevove, prosili smo jo za pojasnilo, za kaj je šlo. Dejala je, da je bila pred 30 leti zaposlena na upravi za družbene prihodke občine Bežigrad, zoper njo je bila res vložena kazenska ovadba, vendar jo je tožilstvo zavrglo in primer ni prišel na sodišče. Poslala nam bo podrobnejše pojasnilo, za katero je zaprosila tožilstvo. V petek smo od predsednice sodišča Šeganove prejeli elektronsko sporočilo, da je po pojasnilu z ljubljanskega tožilstva spis glede Deklevove (kot tudi vsi drugi taki spisi iz tedanjega časa) predan Zgodovinskem arhivu Slovenije (najbrž mišljeno Ljubljane).
Po tem odgovoru smo na elektronski naslov, za katerega domnevamo, da pripada Deklevovi, poslali sporočilo, da bomo za zdaj napisali tisto, kar nam je o primeru pojasnila sama. Le nekaj ur potem smo prejeli grozeč faks odvetnika Jožefa Klavdija Novaka s pooblastilom Deklevove, češ da sodnica ne daje soglasja za pisanje o njenem zasebnem življenju in bo v primeru, če bomo posegli v njene osebnostne pravice, sprožila civilni in kazenski postopek. Za začetek predlagamo obema, sodnici in odvetniku, da si prebereta člen ustave o svobodi izražanja, pozanimata naj se še o »zasebnosti« na javni funkciji in poškilita na tekste, ki govorijo o novinarskem nadzoru nad oblastjo. Zdi se, da Dekleva Marguč dejansko še živi v letu 1986, žal tudi velik del sodstva.