V politiki se v enem letu lahko stvari postavijo na glavo. Podpora pride in gre, enako tudi funkcije. »Zvezde stalnice« so redke. Med prvimi desetimi sta to le Milan Kučan in Janez Janša. »Večna« politika, ki Slovence razdvajata že več kot trideset let. Kučan bo sredi januarja dočakal 83, Janša jeseni 66 let.
Nekdanji šef partije in države se je iz aktivne politike poslovil konec leta 2002, ko se mu je iztekel drugi mandat na položaju predsednika republike, in ves ta čas deluje kot glavni »stric iz ozadja«, Janša pa je še vedno v »prvi bojni liniji« in nič ne kaže, da bi se leta 2025, ko sledi kongres SDS, odpovedal ponovni kandidaturi za mesto predsednika stranke, ki ga zaseda že dobra tri desetletja.
Danes štirje ljudje v državi vlečejo glavne politične niti: Robert Golob, Zoran Janković, Milan Kučan in Janez Janša. Glavni igralci so tako zvana »banda štirih«, vsi drugi politiki imajo stranske vloge ali so le statisti. Najšibkejši člen v tej najvplivnejši druščini je nedvomno Golob. Nič več kot še en potrošni material v razvlečeni politični telenoveli »novih obrazov«.
Danes štirje ljudje v državi vlečejo glavne politične niti: Robert Golob, Zoran Janković, Milan Kučan in Janez Janša.
Kučan, ki je dolgo veljal za alfo in omego na slovenski levici, pa po drugi strani ni več vsemogočen, saj zadnja leta njegov politični vpliv slabi. Nazadnje je še komajda spravil v predsedniško palačo Natašo Pirc Musar. Ljubljanski župan Janković, ki je bil vrsto let Kučanov politični varovanec, je namreč po vplivu že prekosil svojega učitelja.
Zakaj je potem na prvem mestu lestvice vplivnih predsednik Uefe Aleksander Čeferin? Ne samo zaradi visoke in ugledne mednarodne funkcije, tudi zaradi velikega neformalnega vpliva v Sloveniji in visokega ugleda, ki ga uživa v slovenski javnosti. Čeferinu, ki mu na čelu Uefe teče že tretji mandat, so vrata v slovensko politiko na stežaj odprta, če se mu kaj zalomi v vrhovih evropskega nogometa. Že nekaj let namreč velja za glavnega pretendenta za funkcijo predsednika vlade. Če in ko se bo za to tekmo na domačem političnem igrišču odločil. Čeferin zaradi velikega neformalnega vpliva že zdaj velja za enega najbolj nedotakljivih ljudi v državi.
Čeprav je tranzicija po več kot treh dekadah pravzaprav že mimo, in se je tudi pri nas oblikoval sloj kapitalsko močnih posameznikov, imajo v državi še vedno glavno besedo politiki. Kapital sicer skuša vplivati na politiko, v zadnjih letih vse bolj agresivno, a nismo prišli še do točke, ko bi si bogataši lahko nastavili svojo oblast, kot jo denimo ponekod na Zahodu, kjer ima sistem kapitalizma daljšo tradicijo in ni bil prekinjen z raznimi socialističnimi eksperimenti.
Če primerjamo lestvico najbolj bogatih Slovencev z lestvico najbolj vplivnih, se nekaj imen sicer podvoji, a je večina slovenskih bogatašev širši javnosti bolj ali manj neznana. Ukvarjajo se s svojim poslom in se javno ne izpostavljajo, kot se denimo Joc Pečečnik. Je pa tudi res, da je kapital v primerjavi z vplivom tudi lažje izmeriti.
Zadnje čase se veliko govori o »centrih moči«, o nekakšni vzporedni oblasti. Nič novega, gre le za drugo poimenovanje vplivnežev, ki delujejo večinoma v zakulisju. Nova sopomenka za »strice iz ozadja« pač. Nekaj teh vplivnežev, ki drugače ostajajo neidentificirani, najdete na Reporterjevi lestvici 100 vplivnih Slovencev.
Slovenija je na začetku leta 2024 ena velika politično-kapitalsko-medijska kloaka, v kateri se dan za dnem bijejo bitke prestolov. Bitke za oblast, vpliv, kapital in denar.
Gre za ljudi, ki večinoma poslujejo z državo, ki se vrsto let napajajo pri različnih (para)državnih koritih. Pod različnimi oblastmi. Pomemben »center moči« so t. i. komunikacijske skupine, kot je na primer Pristop ali Herman & partnerji. Golobova vlada tem vplivnežem skuša zdaj pristriči peruti, zato jo v ozadju, tudi z vplivom na medije, ki ga imajo, še bolj srdito napadajo.
Če smo povsem konkretni, do kod te stvari lahko gredo. Poglejte samo goste v informativnih oddajah najbolj gledanih slovenskih televizij in se vprašajte, kdo ima vpliv, da na »testiranje« pripeljejo kočevskega župana Vladimirja Prebiliča, s katerim imajo »centri moči« veliko več kot le lokalne politične ambicije. Da o več spin doktorjih, ki za velike denarje svetujejo politikom ali pišejo razne študije za državne ustanove, in jih predstavljajo kot politične analitike, raje ne tratimo besed.
Slovenija je na začetku leta 2024 ena velika politično-kapitalsko-medijska kloaka, v kateri se dan za dnem bijejo bitke prestolov. Bitke za oblast, vpliv, kapital in denar.
