Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je začasno zamrznilo izvajanje spremljanja cen izdelkov v košarici osnovnih živil. Cene so spremljali od septembra 2022, toda cene v košarici so »doživljale« neverjetne razsežnosti, ob merjenju so šle navzdol, po merjenju pa spet hitro navzgor. M. Čalušić, nova kmetijska ministrica, ima očitno nekaj zdrave, kmečke pameti, da je spodbudila zamrznitev. Spremljanje in primerjava cene živil naj bi sicer doseglo svoj namen, zatrjujejo na ministrstvu. Seveda, saj je med popisom hlebček kruha stal 19 centov, kilogram svinjine pa en evro. In to popisovanje nas je stalo »samo« 140 tisoč evrov letno.
Premier Golob je še obljubil, da bodo popravili tudi neživljenjski zakon o obveznem »štempljanju«, o čemer ob sodobnih pristopih v delovnih procesih sploh nima več smisla izgubljati besed. Morda bodo lahko »popravili« nakup 13 tisoč računalnikov, ki zdaj čakajo v skladišču na zakon, ki bo nekako opredelil, kdo jih sploh lahko dobi. Res je, tudi marsikdo od navadnih smrtnikov kdaj kupi, za kar ne ve, za kaj bo imel, a težko – da za to zapravi 6,5 milijona evrov.
Ministri pridejo in gredo, nastavijo nekaj svojih podpornikov, ki praviloma zelo malo vedo, ali pa dotlej, da zvedo, že odidejo. Jedro ministrstev praviloma ostaja, vse ve in deluje – lahko tudi v svojo osebno korist.
Garancija jim bo morda do takrat, ko jih bodo lahko razdelili, že potekla. Da ne bodo dotlej že tudi računalniki zastareli? Ministrica za digitalno preobrazbo E. Stojmenova Duh se bo za ta nakup morala zagovarjati v državnem zboru pred opozicijo, ki je vložila interpelacijo proti njej. Tudi med vrsticami je razbrati, da bo koalicija ministrico ubranila, da bo svoj položaj najbrž ohranila.
Težko pa bo vlada popravila nakup propadajočega objekta – za osem milijonov evrov, ki si ga je privoščila ministrica za pravosodje D. Švarc Pipan in ga je odobrila tudi vlada (?). K. Boštjančič, finančni minister in zdaj še podpredsednik vlade, je prvi iz koalicijskih vrst, sicer med vrsticami, odstavljal ministrico. »Nakup ni bil optimalen, pa sem prijazen …« je rekel na nacionalni televiziji. Res je, ne le prijazno, zelo milo je označil to »šlamastiko«.
Kupila je napol propadajočo stavbo za skoraj osem milijonov evrov, ki jo je ista cenilka, ki jo je naročil prodajalec Sebastjan Vežnaver, dvakrat različno ocenila – samo nekaj milijonov razlike je med prvo in drugo cenitvijo! Ministrstvo ni naročilo svojega cenilca! Kdo si je objekt ogledal? Če si ga je že, nihče po ogledu ni naredil zapisnika. Milijon tukaj, milijon tam … Pa kaj!?
To je res vrhunec malomarnosti, da ne bi natolcevali o kakšni morebitni namernosti! Kdo sploh nadzira ministrstva in politiko, kako razmetavajo denar, ki ga ne zaslužijo, ampak poberejo od davkoplačevalcev, pravzaprav od svojih volivcev? Nihče! Računsko sodišče? Post festum! KPK ugotavlja nepravilnosti oz. konflikt interesov? No, ja. Dejstva namigujejo, da je nekdo ustvaril cel »malverzacijski projekt«. Dvomim sicer, da Švarc Pipan, a je pač odgovorna v vsakem smislu, ker je pač na vrhu piramide.
Če je tako, se vsiljuje vprašanje – kaj se uradništvo na ministrstvih gre? Ministri pridejo in gredo, nastavijo nekaj svojih podpornikov, ki praviloma zelo malo vedo, ali pa dotlej, da zvedo, že odidejo. Jedro ministrstev praviloma ostaja, vse ve in deluje – lahko tudi v svojo osebno korist. L. Mescu so že prvi dan ministrovanja na ministrstvu povedali, da se ministri menjavajo, oni, birokrati pa ostajajo (Tarča).
In pri tem ni Janševih, Golobovih, Kučanovih … Tu so zaposleni bolj ali manj prikriti spretneži, ki znajo biti vselej na pravi strani. V državnih institucijah dela gotovo veliko kvalitetnih kadrov, a tudi veliko nekompetentnih ljudi. Da ne tudi skorumpiranih? Skratka, lahko so na ministrstvu za pravosodje delali po svoje s pomočjo spretnih načrtovalcev postranskih dobičkov, in Švarc Pipan je o tem lahko kaj vedela ali ne. Ali je šlo zgolj za običajno malomarnost in nesposobnost? Tudi ta primer pa kaže, da kar vsak pač ne more voditi ministrstev, ker se tam obrača preveč denarja, da bi jih vodili naivneži in teoretiki.
Mednje verjetno ne sodi K. Boštjančič, sicer finančni minister, ki je zdaj še podpredsednik vlade in glavni pogajalec z javnim sektorjem. Vedno bolj je v ospredju in kaže, kot da postopoma obuva čevlje premierja Goloba. Do nedavnega je bil v enem od Golobovih čevljev kar naprej minister L. Mesec, ki je kot podpredsednik vlade pripravljal tudi čistopis vladnih prioritet za letos.
Bilo je veliko kritik, da Levica vodi vlado in pripravlja njene prioritete. Zdaj kaže, da bo ta očitek skušal Golob odpraviti – s K. Boštjančičem. V javnosti za zdaj Boštjančič deluje samozavestno in kar prepričljivo. Zdravnikom in sodnikom, ki stavkajo oz. so stavkali, je odločno povedal, da bodo plače in nesorazmerja uredili, a ne vsakemu posebej. Izsiljevanj ne morejo sprejeti, odgovarja, ker se bo porušil ves sistem. Boštjančič in Golob sta to pozno ugotovila.
Vlada se zapleta zdaj s tem, zdaj z onim. Ko eno stvar popravi, se pojavi nova. In vse to dogajanje na ministrstvih za pravosodje in digitalizacijo, kjer so očitno vpletene osebe različnih koalicijskih strank, poleg Svobode predvsem SD, bo zagotovo precej premetavalo koalicijo in vlado. In na koncu, če samo še omenimo dr. E. Breclja, ki vodi vladni strateški svet za zdravje, je v Tarči precej oblatil kadre SD z namigom na koruptivnost in njihovo pre/veliko vpletenost v zdravstvo – s »čudnimi« nameni.