Kolumnisti

Meljejo naprej: o sodnikih in njihovih napakah

Deli na:
Meljejo naprej: o sodnikih in njihovih napakah

Sodstvo ob svojih zmotah ne doživi katarze, izboljšanja kvalitete sodb žal ni videti.

Kdor je mislil, da bo ustavna odločba o razveljavitvi vseh sodb rednih sodišč v zadevi Patria, pri kateri so ustavni sodniki ugotovili hude kršitve človekovih pravic, nekakšna katarza slovenskega sodstva, se je zelo zmotil. Nasprotno, nikomur od vpletenih sodnikov se ni skrivil las na glavi, pač pa še naprej prosperirajo v sistemu.

Prav tako se ni nič zgodilo okrožni sodnici z okrožnega sodišča v Ljubljani Špeli Koleta, ki je leta 2012 s sodnico Aljo Kratovac dve osebi obsodila na 17- letni zaporni kazni, čeprav so celo varnostne kamere dokazovale, da pri pretepu, ki se je končal z ubojem, nista sodelovali.

Ne, Koleta je pred dvema letoma dobila v roke primer umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, za katerega je bil obtožen dr. Milko Novič. Slednjega je pred nekaj dnevi brez pravih dokazov obsodila na še več let zapora – 25, pri čemer je zelo natančno mnenje nemških sodnih izvedencev najprej vzela kot izrazito razbremenilno za Noviča. Zdaj pa trdi, da se nemško mnenje v bistvu sploh ne razlikuje od mnenja slovenskega izvedenca Franca Sabliča, na katerem je tožilka gradila obtožnico, sodnica pa sedaj sodbo.

Gre za izrazito shizofreno ravnanje, ki nasprotuje pravnim standardom in logiki na sploh. Se je sploh mogoče čuditi, da ima slovensko sodstvo ob sodnikih, kot je Koleta (žal še zdaleč ni osamljen primer), tako nizko zaupanje v javnosti? Toda karavana gre naprej, vsi medijski zapisi so očitno zaman. Celo nekateri vrhovni sodniki ob tem, ko se vrh sodstva trka po prsih, da zmanjšuje sodne zaostanke, opozarjajo, da kvantiteta še ne pomeni kvalitete. Tako je vrhovna sodnica Barbara Zobec v intervjuju za Reporter dejala, da izboljšanja kvalitete sodb na kazenskem področju, kjer dela, ne vidi nikjer.

Kam se je izgubilo načelo iz rimskega prava, da morajo biti v kazenskih zadevah dokazi bolj jasni kot beli dan? Špela Koleta pa kot da zanj ni nikoli slišala. Enako velja za Barbaro Klajnšek, sodnico izvajalko v procesu Patria. Hkrati pa pri mnogih vplivnežih, kjer dokazi so jasni kot beli dan, ne pride do obsodb. Večina ljudi to vidi in tako ne čudi, da ne zaupajo takšnemu sodstvu. Vsekakor je sodstvo le del problema, vsaj tako velik ali še večji je tožilstvo, ki kazniva dejanja pogosto preganja selektivno, odvisno od tega, kdo je osumljenec. Pri določenih ljudeh hitro izgubi ves zagon in elan, zadeve se nikakor ne premaknejo, kajne Blanka Žgajnar, tožilka v primeru Zorana Jankovića?