Kolumnisti

Medtem ko časopisi »crkujejo«, se na PRO Plusu valjajo v denarju

Deli na:
Medtem ko časopisi »crkujejo«, se na PRO Plusu valjajo v denarju

Nekoč je bilo Delo osrednja medijska hiša, ki so si jo hotele prilastiti različne politične opcije in mnoge gospodarske družbe.

Ko je Pivovarna Laško leta 2007 od države odkupila večinski delež Dela, je zanj odštela neverjetnih 95 milijonov evrov. Ko ga je osem let pozneje prodala v celoti, je FMR zanj plačala le še 7,3 milijona evrov. Da bi lahko v novih razmerah Delo kot medijska družba preživelo, bodo bržkone morali odpustiti polovico zaposlenih, več kot petino so se jih že znebili. Vendar Delo ni edina žalostna medijska zgodba, saj imajo podobne težave skoraj vse časopisne družbe.

Ljudje vedno manj berejo tiskane edicije, zlasti dnevne časopise, saj informacije dobijo po televiziji ali na internetu. Toda vsak tiskani medij ima tudi svojo spletno različico, ki jo prav tako berejo bralci, zlasti tisti, ki so nekoč brali tiskane izdaje. To pomeni, da bi časopisne hiše izgubo prihodkov iz prodaje lahko nadomestile s prodajo oglasov na tiskanem in spletnem mediju.

A težava je neuravnoteženi oglaševalski trg. Večino oglaševalskega deleža poberejo televizije (približno 79 odstotkov), za revije in časopise ga ostane 4,5 odstotka, za dnevne časopise pet odstotkov, za internet in mobilni marketing štiri odstotke, za radio tri odstotke. Take podatke so navedli v Delu v poslovnem poročilu za leto 2015. Ob tem je treba dodati, da med 70 in 80 odstotkov oglasov na televizijskem trgu pobere PRO Plus.

Zaradi popustov v zameno za ekskluzivno oglaševanje je bila ta televizijska družba že v postopku agencije za varstvo konkurence, toda kazni ni nikoli plačala, ker so se zadeve zapletle na sodiščih. PRO Plus od oglaševanja pobere okoli 49 milijonov evrov. To je več kot skupaj vsi dnevni časopisi s prilogami, ki so leta 2015 z oglasi zaslužili okoli 43 milijonov evrov. Poleg tega je PRO Plus od kabelskih in internetnih operaterjev izsilil poseben prispevek za predvajanje njihovih petih televizijskih programov.

Na vsakega naročnika bodo družbi plačali po tri oziroma pet evrov, kar bo PRO Plusu na leto prineslo še 30 milijonov evrov zaslužka. Stroške so operaterji prevalili na naročnike, ki bodo poleg prispevka za nacionalno RTV po novem v okviru naročnin za kabelsko televizijo plačevali še davek za POP TV.

Medtem ko časopisi »crkujejo«, se na PRO Plusu valjajo v denarju. Ministrstvo za kulturo pa v nobeni dosedanji strategiji ni predvidelo, kako bi pred pogoltnostjo ene komercialne televizije rešilo druge medije. Morda bi bila rešitev tudi nična stopnja davka za tisk, ki bi veljala tako za časopise in revije kot za knjige, kar so predlagali že pred leti.