Kolumnisti

Lex Mercator: Cesar je gol, Cerar je nor

Deli na:
Lex Mercator: Cesar je gol, Cerar je nor

Izvršna oblast nikoli in pod nobenimi pogoji ne more prisilno imenovati svojega pooblaščenca v upravo zasebnega podjetja.

Vržete oko na hišo, lepo, staromeščansko vilo z velikim vrtom, sežete si v roke s sosedom, ki je lastnik, plačate in uredite lastninske pravice. Začnete jo urejati po svoje: staro pohištvo odpeljete drugam, podrete lončene peči, šara gre na odpad, pripeljete novo hišno pomočnico in zamenjate vrtnarja, ki namesto vrtnic posadi dalije. A sosed, čustveno vezan na prodano hišo, vas budno opazuje. Najprej godrnja, zakaj nova pomočnica in vrtnar, ki sta bila zanj odlična izbira, ko pa vidi, da odnašate opremo, vas obtoži, da izčrpavate hišo. Oblast prepriča, da je vaše ravnanje nedopustno, zato prisilno dobite novega stanovalca – nekakšnega pooblaščenca, ki vam bo preprečil, da bi še kaj odnesli; denimo lestenec, ki vam gre na živce. ČSeprav ste lastnik, vam »politkomisar« ne dovoli urediti hiše in vrta po vaših željah.

Malo poenostavljeno, a natanko to (na načelni ravni) prinaša Lex Mercator. Ni prvič. Pred pol leta je bil sprejet Lex Magna Steyr, ki državi omogoča, da razlastnini neubogljive državljane, danes imamo Lex Mercator, nekakšno sestrsko različico hrvaškega Lex Agrokor, ki državi dovoljuje poseg v upravljanje zasebne lastnine. Naloga vladnega pooblaščenca v upravi Mercatorja naj bi bila, da bi nadzoroval posle z večinskim lastnikom, to pomeni, da bo presojal, ali nakup sedmih svinčnikov namesto petih pomeni izčrpavanje podjetja. To je smešno. Zato bom povedal tako, da bo razumljivo tudi vladnim kekcem. Izvršna oblast nikoli in pod nobenimi pogoji ne more prisilno imenovati svojega pooblaščenca v upravo zasebnega podjetja. To lahko stori le sodna oblast, in še to samo v primeru stečaja družbe (Mercatorja), ne pa tudi stečaja matične družbe (Agrokorja). Vse druge zadeve že ureja sedanja zakonodaja.

Zato ni prav nobene potrebe po sprejemu posebnega zakona, ki ni samo proti vsem pravilom EU in svobodne podjetniške pobude, ampak je tudi grobo kršenje ustave in človekove pravice do zasebne lastnine. Te pravice vlada lahko delno omeji samo v izrednih razmerah (vojna) ali v primeru, ko je ogrožena lastnina drugih, na primer ko je lubadar napadel gozdove. S posegom v lastninsko pravico tistega, ki ni poskrbel za uničenje lubadarja, je bila zaščitena lastnina drugih. Zakaj torej Lex Mercator? Preprosto zato, da se (neto) davkoplačevalce pripravi, da bodo morali seči v žep in odkupiti Mercator. Vladni besednjak je namreč že podoben retoriki izrednih razmer: »usoda Mercatorja je pomembna za gospodarsko, socialno in finančno stabilnost države« ali »poudarek je na zaščiti dobaviteljev in delovnih mest«. Cesar je bil gol, Cerar pa je nor.