Kolumnisti

Miro Cerar ima srečo, da ima v vladi ministrico, ki jo podivjani levičarji zmerjajo z nacistko Helgo

Deli na:
Miro Cerar ima srečo, da ima v vladi ministrico, ki jo podivjani levičarji zmerjajo z nacistko Helgo

Nabor oznak, ki jih je bila minule dni deležna notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, je bil res fascinanten. Od nacistke Helge prek totalitaristke do ledene ministrice oziroma osebe, ki ima kamen namesto srca.

A resnica je, da je notranja ministrica edina obdržala trezno glavo in jasno povedala, da vladavina prava pomeni, da pravo velja enako za vse, da ni nihče nad zakonom in da, kar je najbolj pomembno, država ne pripada političnim strankam.

Pravzaprav je neverjetno, da  Györkös Žnidarjeva, ki je na čelu represivnega aparata, ta pa že po definiciji pomeni latentno grožnjo vsaki demokraciji, bolj razume demokratična načela, kot vsi drugi ministri skupaj.

Notranja ministrica ima prekleto prav, ko pravi, da je politični vrh, predvsem nekateri poslanci in ministri, "verjetno izgubil kompas". Ni ga prvič. Se spomnite obrazložitve, s katero je vladna koalicija zavrnila kandidaturo Boštjana M. Zupančiča  za mesto v odboru Združenih narodov za človekove pravice? Takole so zapisali: "Ena temeljnih prepoznavnih strateških usmeritev Slovenije v mednarodni skupnosti je progresivno zagovarjanje človekovih pravic, dostojanstva, tolerance in enakopravnosti."

Ste razumeli? Poudarek ni na spoštovanju, ampak na progresivnem zagovarjanju. In vlada je nato oktobra za kandidatko predlagala Vasilko Sancin. Izbrali so pravo. Ta ženska ne prisega na vladavino prava, ampak na progresivno razumevanja prava. Se pravi na tako razumevanje prava, kot to ustreza trenutni politični opciji na oblasti. Če bi bilo drugače, se ne bi podpisala pod peticijo levičarskih aktivistov "Ahmad mora ostati". 

Progresivnost bi nekateri radi zdaj uporabili v primeru frizerja Ahmada Šamija iz Damaska v Siriji, ki si je zaželel ostati v Sloveniji, potem ko ga v Avstriji niso marali. V postopku v Sloveniji ni bil uspešen, saj so pravilnost odločitev organov za notranje zadeve, da ga vrnejo na Hrvaško, kjer je vstopil v EU, potrdila vsa sodišča, vse do evropskega sodišča v Luksemburgu.

In po zaključku postopkov bi nekateri radi, da bi država uporabilo diskrecijsko pravico, da bi Šami ostal na sončni strani Alp. To pa ni več možno, kaj takega je mogoče le, ko so postopki še odprti. In v teh dolgih mesecih med progresivci ni bilo junaka, ki bi stopil pred organe in dejal, da jamči zanj, da ga bo on preživljal, da mu bo dal streho nad glavo, da ne bo strošek države, ampak se bo preživljal z lastnim delom in rokami.

Mislim, da je tudi Miru Cerarju povedala nekaj krepkih, da bi moral opomniti člane svoje stranke, da se v parlamentu ne ponuja zatočišče tujcu pred izgonom, ker se s tem ruši avtoriteta ne samo ministrstva za notranje zadeve, ampak kar cele države.

Ne. Progresivna miselnost gre v smeri "velike države", ki pomeni sistem, po katerem je osnovna naloga politike, da skrbi za posameznika in družbo. Tudi tujce. Ali če prevedemo v jezik, ki bo razumljiv "denarnici": progresivci povedo, kdo potrebuje pomoč in kaj z njim narediti, plačajo pa (neto) davkoplačevalci. 

Notranja ministrica, to ji je treba priznati, je vedno jasno povedala, da je primarna skrb policije varnost. In vedno jasno poudarila, da migracije niso samo varnostni problem, toda notranje ministrstvo ni tisto, ki bi moralo skrbeti še za humanitarno plat.

Ne bom napisal, da notranja ministrica zaradi tega deluje hladno. Prej deluje zadržano, ve, kaj so njene pristojnosti, ne vmešava in ne poučuje drugih resorjev, kaj bi morali in kaj ne bi smeli početi. Tudi v javnosti se redko pojavlja. Celo tako redko, da se mediji včasih sprašujejo, da ni mogoče zbolela. A tako je prav, tako se za represivni resor spodobi.

Niti me ne moti, da ima od nje še robocop pristnejši nasmeh, kot bi take ljudi označila pokojna novinarka Vesna R. Marinčič. Motilo bi me in bilo bi me resnično strah, če bi prišla pred kamere, točila solze in objokovala usodo frizerja Ahmada ter se zaklinjala, da bodo zaradi posebnega in izrednega primera zaobšli zakone in pravno državo.

Foto: Bobo

Tako pa imamo Slovenci danes srečo, da v vladi sedi (hladna) Györkös Žnidarjeva, ki si je očitno edina upala brzdati apetite posameznih ministrov, da bi se vpletali v konkretno odločanje o pravicah posameznikov. Celo mislim, da je tudi Miru Cerarju povedala nekaj krepkih, da bi moral opomniti člane svoje stranke, da se v parlamentu ne ponuja zatočišče tujcu pred izgonom, ker se s tem ruši avtoriteta ne samo ministrstva za notranje zadeve, ampak kar cele države.

In ker se je Györkös Žnidarjeva do zdaj izkazala za lojalno vladi in SMC, tudi verjamem, da bo Cerarja ob ustavni obtožbi ščitila. In to bolj, kot katerikoli drugi minister ali poslanec, ki se je petelinil in Cerarju tisti dan, ko je trosil neumnosti o zadržanju izgona Ahmada, ploskal.