Da ne bo pomote. Lakirnice so zelo nevarne za zdravje. To so pred leti občutili v Ložnici pri Žalcu, ko so morali zaradi požara v lakirnem obratu nemškega podjetja Novem Car Interior Design dva delavca odpeljati v bolnišnico, pomoč so potrebovali tudi trije gasilci. Na srečo ogenj ni zajel sodov z laki, drugače bi nastala eksplozija.
Toda življenje je teklo naprej, nesreče se dogajajo, popolne varnosti nikoli ne bo. Kruta realnost industrije, ki jo za razvoj potrebuje vsaka država. Res je, nihče noče v svojem okolju nevarne tehnologije, toda življenje ob cvetočih travnikih in pojočih ptičkih je utopija. Je sicer mogoče za tiste, ki jedo travo, a večina ljudi bi rada še kaj več. To blaginjo med drugim prinašajo tuje investicije, kakršna je naložba Magne Steyr v lakirnico.
Vprašanje ekološke nevarnosti nove tovarne ni nerešljivo. Koncern, ki prihaja, si varnostnih malomarnosti sredi Evrope najbrž ne bi privoščil. Nevarnost onesnaženja ne bo nič večja in nič manjša kot v drugih lakirnicah po državi. Skrb zbujajoče je arogantno obnašanje vlade, na katerega smo v Reporterju opozorili že lani. Sistem vladanja, ki mu ga je očitno priporočil izraelski svetovalec Asaf Eisin, ne upošteva institucij pravne države, išče bližnjice in zastavljeni cilj uresniči za vsako ceno.
Tako je bilo z zemljiščem za lakirnico v Hočah, ki ga je Avstrijcem obljubila vlada, še preden je karkoli o tem vprašala kmete. Celo več. Koalicija je sprejela poseben zakon, ki privilegira Magno in ji daje poseben status, kar pomeni kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom, kmetje, zasebni lastniki pa so bili postavljeni pred dejstvo: ali boste zemljišča prodali po ceni, ki jo bo določila država, ali boste razlastninjeni.
Cerarjeva samopašnost, nacionalizacija zemljišč in neenaka obravnava so za Slovenijo veliko bolj nevarna početja kot lakirnica, saj se jutri lahko zgodi, da si bodo zoprniki z Gregorčičeve zaželeli vaš gozd, hišo, stanovanje ali celo otroke. Prav nič ne bodo vprašali, kar vzeli bodo. Povsem drugače bi bilo, če bi kmetje prostovoljno prodali zemljo, brez groženj. In prodali bi jo lahko, komurkoli bi želeli.
Grozljivo je, da tudi mediji aplavdirajo takemu diktatorskemu obnašanju, češ, vidi se, da vlada dela. Ne, nič ne dela. Jemlje si, ropa pri belem dnevu, vsem na očeh, sploh ne potrebuje več spuščenih zaves. Noben javni interes, niti 10.000, kaj šele 400 delovnih mest, ne odtehtajo teptanja ustave, razlaščanja ljudi. To je glavna težava, ne pa lakirnica, ki jo, mimogrede, v Hočah že imajo. In to prav na sredini med Spodnjimi Hočami in Rogoznico, streljaj od strnjenih stanovanjskih naselij.