V koalicijski pogodbi so vladne stranke zapisale, da jim gre za ničelno toleranco do korupcije v zdravstvu in da bodo od vseh, ki so s svojim (ne)ukrepanjem odgovorni za razrast korupcije, terjali osebno odgovornost. Ko se je Stranka Mira Cerarja dokopala oblasti, korupcije – pa ne le v zdravstvu – ni nikjer več. Ne vidijo je in je ne iščejo. Pri »odločnem boju proti korupciji« niso naredili ničesar, še bolj prozaične probleme le omalovažujejo.
To je modus vivendi te vlade, biti kul in volivcem dopovedati, da nimajo razloga biti jezni. Vlada in koalicija nimata namena iskati odgovornih za različne nepravilnosti v zdravstvu, tudi za morebitno korupcijo v zdravstvu, čeprav so se temu zavezali v koalicijski pogodbi in o tem nenehno govorijo. Ko je nekdanji poslanec SMC Bojan Dobovšek glede nabave žilnih opornic posvaril pred korupcijo, je takoj za vrat dobil očitke o akademskih dodatkih. Ko je Portalplus razkril afero otroške srčne kirurgije z ugotovitvami mednarodne komisije, novinarje zdaj sodno preganja UKC.
Kaj se ljudje res nimajo za kaj razjeziti in biti zaskrbljeni? Predsednik Borut Pahor je v poročilu o pripravljenosti Slovenske vojske tej dal zadostno oceno za pripravljenost v miru in nezadostno za delovanje v krizi ali v vojni. V vladajoči stranki, ki bi rada imela lepšo javno podobo in ne mara nikakršnih težjih besed, so se vznemirili. SMC je anonimno uporabila izbrane novinarje za plasiranje očitka, da je Slovenska vojska že tretjič zapored dobila oceno zadostno, pa na ministrstvu (pokriva ga SD, ki želi dvigniti pokojnine) in v vojski niso ničesar ukrenili.
Za SMC je vse v najlepšem redu, dodatnega denarja pač ni in temu bi morali prilagoditi zgodbo s kadri in opremo. V največji vladni stranki poudarjajo, smo lahko brali v enem od dnevnikov, da se je pač treba odločiti, ali bo država dala za topove ali za maslo. Kdo v SMC tako populistično popreproščeno gleda na naš delež BDP-ja za obrambo, ne vemo, a ni verjetno, da bodo ta zapis demantirali. Vemo pa, kaj je predsednik vlade in SMC sredi lanskega leta obljubil generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu.
Maslo ali topovi torej. Tako preprosto je to – tudi po vsem, kar spremljamo zadnje mesece. Če bi zdravstvu in šolstvu vzeli toliko masla, kot so ga obrambi topov, bi bilo zanimivo videti, kako bi pri njiju »prilagodili zgodbo s kadri in opremo«. Saj strukturne reforme ne veljajo le za obrambo, drugod pa naj vse ostane po starem?