Psiholog Bogdan Žorž je v soočenju v oddaji Odkrito dejal, da ves čas poslušamo o nasilju večine nad manjšino, soočen s podatkom, da se neporočenim rodi kar 55 odstotkov otrok, pa je sklenil: »Ne, manjšina skuša ohranjati tradicionalne vrednote.« Če je to res, je njen boj na referendumu izgubljen. A to le ni nikomur povsem jasno. Kar je veljalo pred desetimi leti za trd padec spremenjenega liberalnega zakona o biomedicinski pomoči, zdaj morda ne drži več. Morda. Zato so se tudi privrženci zakonika zatekli k ustavnemu sodišču, spisali precej slab zagovor, povrh pa še strašili pred nestrpno in protiustavno referendumsko kampanjo.
Medtem ko stranke leve sredine kar kipijo od zagnanosti in veselja, da na referendumu nekako poračunajo, kar jim ni uspelo pred volitvami in po njih, so nasprotniki bolj zadržani. Tudi zato – a ne predvsem zato – je toliko več pogledov uprtih v Katoliško cerkev. In to v časih, ko je postala priročna tarča vsakršnega obračunavanja. (Napad Anonymousa, ker naj bi se Cerkev ne smela opredeljevati do družinskega zakonika, je, upamo, le bizarna epizoda.) Takoj ko se oglasi zaradi propada gospodarskih podjetij v lasti mariborske metropolije, prejme »dvojno porcijo«. Ima na pol zvezana usta. Tokrat po lastni krivdi. Tudi tajnik komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je v odgovoru na odprto pismo patra Bogdana Knavsa v prilogi Družine, Slovenski čas, priznal, da bodo finančne in moralne posledice za celotno Cerkev na Slovenskem dolgotrajne.
Ni boljšega načina za prepoznanje manjšine in večine od referenduma. Rezultati anket lahko zavajajo. Lahko pa tudi ne. Na vse več področjih so stvari že postavljene na pravo mesto. Primer: ob filmu Attenberg grške režiserke Athine Tsangari poslušamo na nacionalni televiziji taka vabila k ogledu: »Značilnost sodobnega grškega filma je ukvarjanje z družino in njeno incestnostjo. Kot je rekla Tsangari: 'Iščemo alternativne rešitve zoper tiranijo nuklearne družine, Cerkve ali države.'« Vse, kar je za umetnico pomembno, je »upor proti tiraniji tradicije in prednikov«. Kaj pa če je prav tako in podobno podiranje družine del grškega scenarija? Države duhov in ruševin?